Sporočilo za javnost

7.12.12

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na dopisni seji, 7. decembra 2012

Vlada sprejela mnenje o navedbah poslank in poslancev glede Zahteve za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o SDH na referendumu

 


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o navedbah poslank in poslancev z dne 4. 12. 2012 glede Zahteve za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o Slovenskem državnem holdingu na referendumu. Vlada v svojem mnenju ugotavlja, da navedbe skupine poslank in poslancev, ki so vložili zahtevo za referendum, niso utemeljene.


Skupina poslank in poslancev je dne 4. 12. 2012 glede Zahteve za presojo ustavnosti podala dopis, v katerem izpostavlja argumente proti Zahtevi.


V mnenju predlagateljev referenduma, da pomeni referendum le uveljavitev posebne organizacijske oblike za upravljanje z državnim premoženjem in ga zato ni mogoče prepovedati,  je mogoče zaslediti predestiniranje odločitve, ki je v pristojnosti zgolj in izključno Ustavnega sodišča RS. V zvezi z navedeno tematiko vlada meni, da gre v primeru ZSDH za celovit sveženj ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovitejše in konkurenčnejše upravljanje državnega premoženja in posredno pripomogli k izboljšanju javno-finančne situacije.


V nadaljevanju je mogoče zaslediti tudi sklicevanje predlagateljev na slovensko pravno teorijo, ki da se že desetletja zavzema za agencije kot samostojne in neodvisne od izvršne oblasti. Ta trditev je demantirana neposredno v nadaljevanju obrazložitve, s tem ko se predlagatelji sklicujejo na delitev pristojnosti, ki je diametralno nasprotna samostojnosti in neodvisnosti.


V zvezi z navajanjem predlagateljev glede opozoril OECD vlada izpostavlja, da je OECD v pismu z dne 18. 7. 2012 podala svoje mnenje v skladu s Priporočili za korporativno upravljanje in Smernicami za upravljanje podjetij v državni lasti, v katerem je izrecno pozdravila umestitev Smernic upravljanja naložb kot akta upravljanja v ZSDH, obdobje, za katero se sprejme Strategija upravljanja naložb (najmanj tri leta), odgovornost Ministrstva za finance za predlaganje Strategije upravljanja naložb Vladi RS, ki ga nato posreduje v Državni zbor, ter subsidiarno uporabo Zakona o gospodarskih družbah za delovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH).


Predlagatelji zakonu očitajo, da je oblika upravljanja državnega premoženja, ki jo predstavlja SDH, očitno izbrana z namenom zagotoviti čim večje možnosti obvladovanja državnega kapitala s strani vlade oz. izvršilne oblasti. Vlada v zvezi s tem pojasnjuje, da so bile pri pripravi predloga ZSDH upoštevane Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti ter pripombe OECD, ki so bile v okviru posvetovanja prejete od OECD.


Predlagatelji izpostavljajo tudi vprašanje glede vlade kot predstavnika skupščine SDH in v zvezi s tem opozarjajo, da vlada oz. izvršna veja oblasti predstavlja tudi regulatorja zaradi česar prihaja do združevanja regulativne in upravljalske funkcije. V zvezi s tem vlada meni, da do združevanja regulativne in upravljalske funkcije ne prihaja, saj je regulativna funkcija v slovenski pravni ureditvi večinoma združena v sferi agencij, ki so v skladu s pravno naravo agencij neodvisne od izvršilne veje oblasti (npr. ATVP, AZN…).


Glede očitka predlagateljev, da vlada ni nikoli uradno predstavila ali zakonu predložila popisa vseh kapitalskih naložb, ocene njihove vrednosti oziroma po kakšni vrednosti se bodo prenašale v holding, kar je ključno za začetek delovanja SDH vlada pojasnjuje, da je že v času delovanja delovne skupine predstavnikov parlamentarnih strank poleti na delovnih sestankih predstavila vse predmetne podatke, razen tistih, ki so jih gospodarske družbe, katerih vključitev v SDH predvideva ZSDH, označile kot poslovno skrivnost.


V zvezi z očitkom predlagateljev o nesprejemu strategije upravljanja kapitalskih naložb države, s strani vlade in državnega zbora, vlada pojasnjuje, da je splošno znano, do sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb države vse od uveljavitve Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 38/10, 18/11, 77/11 in 22/12; v nadaljevanju: ZUKN) v letu 2010 ni prišlo zaradi političnih blokad.


Pri izvajanju ZUKN so se pojavile anomalije in nasprotujoče si poteze, ki niso vodile do maksimiziranja vrednosti državnega premoženja.


Da bi se odpravilo navedeno in da bi se s spremembo sistema upravljanja doseglo učinkovito upravljanje vseh državnih naložb na enem mestu, je potrebno sprejeti ZSDH, ki bo kot del reform lahko prispeval k izboljšanju gospodarskega okolja in stabilizaciji javnih financ.


Vlada ponovno poudarja, da bo, v kolikor reformnih ukrepov ter ZSDH v okviru le teh RS ne bo uveljavila ali jih ne bo uveljavila pravočasno, morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč.


Vlada sprejela Mnenje o navedbah Sindikata KNG glede Zahteve za presojo
ustavnosti posledic Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank na referendumu

 

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela Mnenje Vlade Republike Slovenije o navedbah Sindikata Kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije glede Zahteve za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) na referendumu. Vlada pošlje mnenje Državnemu zboru RS, ki je vlado k predložitvi mnenja pozval 5. 12. 2012, in sicer ob smiselni uporabi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora bo o tem gradivu odločal 7. 12. 2012.


Na podlagi spodaj navedenih argumentov, vlada meni, da navedbe pobudnika niso utemeljene.


Vlada ugotavlja, da bo v primeru neuveljavitve ZUKSB ogrožena stabilnost javnih financ, zadolževanja države pa bo vedno težje. Posledično bodo ogrožene zlasti naslednje ustavno varovane pravice in vrednote:

 

• pravica do socialne varnosti;
• kršitev načela socialne države,
• položaj Slovenije kot demokratične republike, ki po besedah Ustavnega sodišča temelji tudi oziroma zlasti na človekovem dostojanstvu.
• pravica do osebnega dostojanstva (ob zagotavljanju ustreznega socialnega položaja sedanjim generacijam mora pravni red ohranjati enake možnosti tudi prihodnjim generacijam).


Iz Zahteve jasno izhaja, kako bo Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) odpravil obstoječe neustavno stanje, v katerem pravne podlage za čiščenje bančnih bilanc ni in so posledično ogrožene ustavno varovane vrednote in pravice ter ogrožena ekonomska suverenost Republike Slovenije. Vlada je mnenja, da je ekonomska suverenost države dovolj visok kriterij, katerega Ustavno sodišče lahko upošteva pri tehtanju med pravico do referenduma ter omejitvijo te pravice, z namenom varovanja prej omenjenih ustavno varovanih pravic in vrednot.


Vlada glede navedbe pobudnika, da Zahteva ne vsebuje nobene navedbe o tem, katere določbe veljavnega zakona so protiustavne, pojasnjuje, da takšnih določb ni mogoče navesti, saj kot omenjeno, pravne podlage oziroma obstoječega zakona, na podlagi katerega bi se izvedla obravnava slabih terjatev bank, sploh ni. Takšno pravno podlago vzpostavlja šele ZUKSB.


Vlada meni, da je predmet odločanja jasen, saj je v Zahtevi jasno našteto, katere ustavne pravice naj Ustavno sodišče presodi. V Zahtevi je poudarjeno, da ZUKSB uvaja nekatere nujne ukrepe za izboljšanje stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki trenutno niso normirani. Z odlaganjem uveljavitve ZUKSB zaradi izvedbe referenduma bi lahko nastale hude oz. nepopravljive posledice za ustavno varovane dobrine, zlasti glede upoštevanja načela pravne države, pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva in osebne varnosti. Bistveno je tudi, da bi neuveljavitev zakona vodila tudi k izgubi suverenosti, ki je najdragocenejša ustavna pridobitev, iz katere izvirajo vse druge temeljne ustavne pravice.


Vlada glede vprašanja izgube suverenosti poudarja, da ne vidi pravnih postopkov (in jih pobudnik tudi ne konkretizira), s katerimi bi lahko zaščitili suverenost države v primeru, ko bi se Republika Slovenije zaradi morebitnega  zaprosila za mednarodno finančno pomoč znašla v situaciji, ko ukrepov ne bo več določala sama, pač pa se bo morala podrediti vsem zahtevam t.i. financerja. Vlada poudarja pomembnost poudarka iz Zahteve, da finančne pomoči ni mogoče dobiti v enkratnem obsegu, ki bi zadoščal za celovito sanacijo bančnega sektorja in celotnih javnih financ, pač pa mora država članica, ki zaprosi za mednarodno finančno pomoč, po prejemu delčka sredstev izpolniti zaveze določene v pogodbi o dodelitvi mednarodne finančne pomoči. Če teh zavez država iz kakršnegakoli razloga ne izpolni, ni upravičena do drugega in nadaljnjih delov pomoči. Zaveze v pogodbi o dodelitvi mednarodne finančne pomoči pa že pomenijo poseg v ustavno načelo suverenosti, saj državni organi ne bodo več suvereno izvrševali oblasti in oblastnih funkcij v okviru enotnega ustavnopravnega, gospodarskega in denarnega sistema. Bistveno je, da pride v primeru dodelitve mednarodne finančne pomoči  do izgube dejanske suverenosti, v tem primeru pa za povrnitev take suverenosti pravni postopki ne obstajajo.


Vlada poudarja, da je ravno rešitev v ZUKSB, ki omogoča vzpostavitev Družbe za upravljanje terjatev (DUTB) tista glavna rešitev, ki vzpostavi pravno podlago za prenos slabih terjatev in očiščenje bančnih bilanc, ki je trenutno ni. Ta sprememba zakonodaje oziroma ta nova pravna podlaga je bistvenega pomena za izboljšanje stanja v bančnem sistemu in bo odpravila obstoječo neustavnost, ko k učinkoviti obravnavanih slabih bančnih sredstev ni mogoče pristopiti.


Vlada meni, da iz Zahteve jasno izhaja, zakaj je poseg v pravico do referenduma upravičen. Vlada se strinja z argumenti iz Zahteve, da bi ob upoštevanju načela sorazmernosti v obravnavanem primeru uresničitev pravice do referenduma v primeru nepotrditve zakona na referendumu nesorazmerno posegla v ustavne pravice, katerih uresničevanje narekuje sprejetje in uveljavitev ZUKSB. Tudi v primeru potrditve ZUKSB na referendumu neustavnih posledic ne bi bilo mogoče odpraviti. Nujno je, da je ZUKSB uveljavljen v najkrajšem možnem času, upoštevajoč stanje v slovenskem bančnem sistemu. ZUKSB bo lahko učinkovito odpravil in prepreči nastanek še hujših neustavnih posledic pod pogojem, da vstopi v veljavo in omogoči prenos slabih terjatev v najkrajšem možnem času. Zapoznela uveljavitev (ob izvedbi referenduma šele v prvem četrtletju leta 2013) bi pomenila nemožnost izvesti nujno potrebne ukrepe za sanacijo slovenskega bančnega sistema, s čemer bi onemogočila financiranje države za opravljanje svojih že v ustavi določenih obveznosti.