Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

19.2.09

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 14. seji, 19. februarja 2009

Minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari (foto: Daniel Novakovič/STA)

Sprejet drugi paket protikriznih ukrepov

Vlada RS je na današnji seji sprejela nov paket ukrepov za blaženje finančne in gospodarske krize, ki predstavljajo nadaljevanje vladnih aktivnosti na tem področju.

Prvi sveženj ukrepov za blažitev njenih posledic, ki je bil sprejet že v novembru in decembru 20008, je bil usmerjen predvsem v povečanje likvidnosti v bančnem sistemu, zmanjševanje javne porabe in ohranjanje delovnih mest z zagotavljanjem dodatnih spodbud gospodarstvu.

Drugi del ukrepov je sicer predvsem razvojno naravnan, še vedno pa precejšen del sredstev usmerja v spodbujanje kreditne aktivnosti bank in posledično izboljšanja likvidnosti podjetij, saj je zaradi nadaljevanja negotovosti na evropskih trgih še vedno zmanjšana kreditna aktivnost bank.

 

Mehanizmi/vzroki, ki tveganja povečujejo, so predvsem:

  • krčenje realne aktivnosti (naročil, prodaje, prejetih plačil) ob počasnejšem krčenju stroškov podjetij,
  • pospešena selitev komitentov k bankam, ki jih še ne poznajo (zaradi različnih likvidnostnih situacij pri posameznih bankah in posledično sorazmernega ustavljanja kreditiranja pri nekaterih bankah), znižanje vrednosti zavarovanj (padec cen nepremičnin, premičnin, vrednostnih papirjev),
  • močno povečana tveganja (padec cen VP, nižanje donosov, kar otežuje servisiranje dolga),
  • nezaupanje v likvidnost ali solventnost podjetij s strani njihovih poslovnih partnerjev (zaradi česar z njimi omejijo poslovanje, kar posledično dejansko pripelje do njihovih težav).

Drugi paket ukrepov za blažitev finančne in gospodarske krize je bil pripravljen na osnovi primerjalnih izkušenj s protikriznimi programi v drugih državah članicah EU, še posebej v naših največjih zunanjetrgovinskih partnericah. Ukrepi tudi sledijo priporočilom Evropske komisije za oživitev gospodarstva in se nanašajo na naslednja področja:

  1. finance in likvidnost podjetij,
  2. trg dela, vseživljenjsko učenje in socialna varnost,
  3. infrastruktura,energija, okolje - za trajnostni razvoj,
  4. izboljšanje koriščenja kohezijskih sredstev.

Vlada je ukrepe pripravila vzporedno z rebalansom državnega proračuna za leto 2009, ki temelji na varčevalnih ukrepih in predlogu izboljšav za izvajanje kohezijske politike in bo predvidoma sprejet 26. februarja 2009.

 

1. Finance in likvidnost podjetij:

a) Jamstvena shema bankam za splošno kreditiranje

Garancijska shema bankam za splošno kreditiranje podjetij je tokrat zagotovo najpomembnejši ukrep. Cilj ukrepa je izboljšanje ponudbe kreditov podjetjem, in sicer prek zmanjšanja kreditnih tveganj bank do višine ene milijarde evrov. Z zainteresiranimi bankami se sklenejo okvirne pogodbe o jamstvu, ki bodo omejene po višini. Vsaka banka ima možnost oblikovati portfelj kreditov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, ter zanj pridobiti skupno jamstvo. Obvezna je lastna udeležba banke v tveganju, in sicer v višini najmanj 20 odstotkov. Če podjetje kredita ne vrne, se lahko banka poplača z delnim unovčenjem jamstva.

 

b) Individualna poroštva države za zadolževanje podjetij

Cilj ukrepa je pomoč podjetjem pri pridobivanju kreditov v času zmanjšanja likvidnosti finančnega trga. Poroštveni potencial se zagotovi z zakonom o izvajanju proračuna v višini 500 milijonov evrov. Ukrep ima tudi varovala, med drugim tudi tega, da največji znesek posojila ne presega skupne letne mase prejemnika za leto 2008, pri novih podjetjih pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja. Poroštvo ne sme preseči 50 odstotkov posojila in se lahko nanaša le na posojila za naložbe in obratni kapital.

Oba ukrepa se izvajata do 31. decembra 2010.

 

c) Dokapitalizacija SID banke

S spremembo zakona o SID je predvidena tudi dokapitalizacija SID banke za 160 milijonov evrov, na 300 milijonov evrov. Povečanje kapitala SID banke bo prispevalo k dolgoročni vzdržnosti poslovanja banke, saj je kapitalsko močna razvojna banka lahko v takih razmerah pomembno orodje ekonomske in tudi socialne politike.

Dodatni argumenti za dokapitalizacijo so:

  • večja finančna moč zagotavlja možnost pridobitve boljšega ratinga, s tem pa tudi ugodnejše vire financiranja s prenosom te ugodnosti na upravičene prejemnike sredstev,
  • kapital predstavlja vir sredstev, ki ga banka lahko neposredno uporabi za izvajanje nalog,
  • večji kapital omogoča širitev aktivnosti brez novih dokapitalizacij v obdobju predvidenega povečevanja proračunskega primanjkljaja.

 

 

d) Pomoč male vrednosti (nova shema »DE MINIMIS)

Pomoč male vrednosti - gre za državno pomoč podjetjem, ki ne presega 500.000 evrov za obdobje do 31.12.2010 - je eden od ukrepov, ki vpliva na sposobnost normalnega delovanja podjetij. Ta ukrep bo namenjen za pokrivanje operativnih stroškov, stroškov poslovanja, ki bo pomagal podjetjem prebroditi trenutne likvidnostne težave zaradi nedelovanja finančnega trga. Predvidoma bo za ta namen na voljo 20 milijonov evrov.

 

e) sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področij čiste in tehnološko napredne industrije

Gre za finančno podporo strateškim projektom podjetij na prioritetnih področjih čiste in tehnološko napredne industrije (kot npr. avtomobilske) z zagotovitvijo ugodnih kreditov podjetjem za nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj.

V ta namen bo preko SID banke odprta kreditna linija Evropske investicijske banke za raziskave in razvoj na področju čiste in tehnološko napredne avtomobilske industrije. Od skupno 5 milijard evrov, ki jih ima EIB na voljo za vso Evropo, bi lahko naša država dobila okoli 300 milijonov evrov.

S tem ukrepom bo država omogočila, da bodo podjetja ohranjala in tudi izboljšala svoj konkurenčni položaj na globalnem trgu. Pospešena bodo vlaganja v raziskave in razvoj na prioritetnih vsebinskih področjih:

  • okolje in učinkovita raba energije,
  • varnost,
  • udobje ter
  • novi materiali in tehnologije za prva tri področja, skupaj z vlaganji v tehnološke in netehnološke inovacije, so v skladu z nacionalno politiko, kot tudi usmeritvami na EU ravni.

Podpora razvojnim projektom bo zagotavljala ohranitev položaja v dobaviteljskih in partnerskih verigah ter nadaljnji tehnološki preboj slovenske industrije.

 

2. Ukrepi s področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti:

Usmerjeni so predvsem v:

a) sofinanciranje usposabljanja in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih ter mladih (absolventov), ki šele vstopajo na trg dela

  • Ukrep je namenjen usposabljanju v mikro in malih podjetjih ter v podjetjih, ki so uvedla krajši delovni čas in bodo tudi imela prednost pri pridobivanju sredstev. Sredstva v višini 4 milijonov evrov so zagotovljena v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
  • Mladim – absolventom se bo omogočilo usposabljanje na delovnem mestu za področje, na katerem študirajo, Po dokončanem študiju v določenem roku bi absolvente, ki so bili vključeni v prvi del ukrepa, podprli še s subvencijo za zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu. Ukrep je ovrednoten na 3 milijone evrov.

 

 

b) prezaposlovanje delavcev na perspektivna delovna mesta ter samozaposlovanje

Preko nove sheme de minimis bodo zagotovljena sredstva v višini 8 milijonov evrov za usposabljanje zaposlenih z namenom, da si pridobijo nova znanja in kompetence in s tem postanejo fleksibilnejši na trgu dela. Del sredstev v okviru tega ukrepa bo namenjenih tudi programom prestrukturiranja podjetij.

 

c) podpora razvojnim projektom, kot je npr. socialno podjetništvo

Namen ukrepa je z javnim razpisom zagotoviti podporo pilotskih projektov socialnega podjetništva ter hkrati zagotoviti razvoj sistemske podpore socialnemu podjetništvu v Sloveniji (predpisi, strategija, usposabljanje, podporno okolje). S tem se bodo povečevale možnosti zaposlovanja težje zaposljivih skupin brezposlenih, preprečevala socialna izključenost in prispevalo k razvoju novih storitev. Za izvedbo so namenjena sredstva v višini 6 milijonov evrov.

 

3. Spodbujanje trajnostnega razvoja: infrastruktura – energija – okolje:

a) Energetska sanacija objektov v javni lasti

Izveden bo program energetske sanacije objektov v javni lasti v okviru sredstev kohezijskega sklada v višini do 20 milijonov evrov. Cilj ukrepa je znižanje materialnih stroškov za energijo, pospešitev javnih investicij in oživitev gradbene dejavnosti in spodbuda trajnostni rabi energije s podporo zavezam, ki izhajajo iz podnebno-energetskega paketa.

Pod vodstvom ministrstva za okolje in prostor bo izdelana metodologija ocenjevanja energetske učinkovitosti investicije. Na tej osnovi bo pripravljen program projektov energetske sanacije objektov, ki bodo imeli največje energetske prihranke, torej tistih projektov, kjer bo učinek investicije največji.

 

b) Širokopasovne povezave za javne ustanove

Cilj ukrepa je, da se do konca leta 2010 individualnim uporabnikom in javni upravi (javnim ustanovam) omogoči prenosno hitrost vsaj 1Mbit/s. Ta hitrost naj bi bila tudi predpisana kot univerzalna storitev pri komercialnih ponudnikih storitev.

Ukrep je usmerjen predvsem v izgradnjo manjkajočih delov že obstoječe infrastrukture (omrežja ARNES (organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja), HKOM (omrežje državnih organov) in zNET (e zdravstveno informacijski sistem), optične povezave do končnega uporabnika in sisteme porazdeljenega upravljanja. Za ukrep je namenjenih 15 milijonov evrov.

 

4. Izboljšanje koriščenja kohezijskih sredstev:

Vlada je na seji 5. februarja 2009 sprejela 10 sklepov, usmerjenih v povečanje učinkovitosti koriščenja kohezijskih sredstev vključno z ukrepi, ki lahko sočasno prispevajo k blaženju posledic finančne in ekonomske krize. Za reševanje krize oziroma za zagotavljanje finančnih virov za protikrizne ukrepe je ključnega pomena sklep, ki nalaga SVLR in MF, da najmanj kvartalno pregleda realizacijo načrtovanih aktivnosti proračunskih uporabnikov in v primeru nezadostne realizacije glede na načrtovano, predlagata vladi trajno ali začasno prerazporeditev sredstev kohezijske politike na »krizne ukrepe«.

 

5. Zaključek:

Ob vsem navedenem bo v rebalansu in pri pripravi prihodnjih proračunov in razvojnih dokumentov zagotovljena razvojna naravnanost javnih financ in k merljivim ciljem. Za to bodo nujne spremembe pri strukturi javnofinančnih odhodkov v smeri razvojnih prednostnih nalog in učinkovitejše črpanje sredstev EU. Racionalizacija in prestrukturiranje javnih izdatkov se bosta nadaljevala z upoštevanjem razvojnih prioritet, predvsem s financiranjem izobraževanja in vseživljenjskega učenja, raziskav in razvoja ter infrastrukture.

 

Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Foto: Daniel Novakovič/STASprejet sveženj varčevalnih ukrepov

Vlada RS je na današnji seji na podlagi Izhodišč za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 ob upoštevanju parafiranega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 obravnavala in sprejela varčevalne ukrepe vlade kot sestavni del drugega svežnja protikriznih ukrepov, ki je povezan s predlogom Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 in sprejemom nadaljnjih ukrepov za odpravljanje posledic finančne krize.

 

Predložene varčevalne ukrepe vlada sprejema, potem ko je 18. 12. 2008 sprejela prvi sklop ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize. V prvem sklopu ukrepov je imel glavni finančni učinek na proračun ukrep subvencioniranja skrajšanja delovnega časa v višini 230 milijonov evrov, ki je bil v obliki zakona že sprejet v Državnem zboru RS. Poleg tega so bili sprejeti še ukrepi na področju znanosti in raziskav v višini 58 milijonov evrov ter konkurenčnosti malih in srednjih podjetij v skupni višini 24,6 milijona evrov. Navedene ukrepe je bilo treba ob drugih za leto 2009 že sprejetih obveznostih vključiti med odhodke državnega proračuna oziroma upoštevati izpad prihodkov iz naslova spremenjene zakonodaje in bistveno spremenjenih makroekonomskih okoliščin.

 

Drugi sveženj vladnih ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize, zato sestavljajo dodatni ukrepi zoper finančno in gospodarsko krizo, predlog Rebalansa državnega proračuna za leto 2009 in predloženi varčevalni ukrepi. Vlada je na seji 22.1.2009 že sprejela Izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2009 ter na sejah dne 24.12.2008 spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, dne 12.02.2009 predlog Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev in dne 19.02.2009 sprejela parafiran Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, ki je bil predmet pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Predložitev rebalansa državnega proračuna in njegova izvršitev v letu 2009 nista mogoči brez sprejetja predloženih varčevalnih ukrepov vlade.

 

Varčevalni ukrepi, ki so pripravljeni na podlagi teh dveh že sprejetih dokumentov, so razdeljeni v tri sklope:

  1. stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi,
  2. ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave,
  3. varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem.

Omenjeni pristop izhaja iz podobnih izkušenj, pridobljenih med gospodarsko recesijo in ob omejenih javnofinančnih virih, ko brez varčevanja ni mogoče uresničiti zastavljenih omejitev obsega odhodkov pri posameznih kategorijah stroškov, še posebej ne zaradi predvidenih učinkov dosedanjega zaposlovanja oziroma pogojev zaposlovanja ter že sprejetih zavez glede stroškov materialno-tehničnih pogojev delovanja organov državne in javne uprave.

 

Da bi varčevalni ukrepi v polni meri zagotovili želene prihranke, morajo biti dovolj vseobsežni oziroma zastavljeni tako, da jih vsi akterji »posvojijo« v smislu uporabe predloženih zavez, instrumentov in pogojev ter tako pripomorejo k varčevanju pri posameznih stroškovnih kategorijah.

 

Sprejetje varčevalnih ukrepov in njihova polna uresničitev bosta omogočila, da v Rebalansu državnega proračuna za leto 2009 finančno podpremo večjo investicijsko porabo in pospešeno črpanje sredstev EU ter tiste ukrepe (npr. subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa), ki pomagajo blažiti posledice finančne in gospodarske krize. V odvisnosti od dogovora s sindikati in učinkov delovanja sprejetih varčevalnih ukrepov bo mogoče predlagati naslednji sklop ukrepov za ublažitev finančne in gospodarske krize.

 

Minister za finance Franc Križanič. Foto: Daniel Novakovič/STAVlada obravnavala Informacijo o rebalansu državnega proračuna za leto 2009

Vlada RS je na današnji seji obravnavalo Informacijo o rebalansu državnega proračuna za leto 2009. Priprava rebalansa je v zaključni fazi. Finančni načrti vseh proračunskih uporabnikov so usklajeni. Upoštevaje popravljene makroekonomske napovedi UMAR je pripravljena nova ocena proračunskih prihodkov. Saldo bilance prihodkov in odhodkov državnega proračuna znaša 3,67% BDP, če upoštevamo še včeraj parafiran dogovor o plačah med vlado in sindikati, znaša proračunski primanjkljaj 3,49% BDP.

 

Proračunski primanjkljaj je višji od načrtovanega ob izhodiščih za rebalans. Vzroki so na prihodkovni strani proračuna: nove ocene gospodarske rasti, spremembe zakona o DDV, in nižje načrtovana povračila iz EU proračuna ki skupaj pomenijo znižanje prihodkov 287 mio EUR kar pomeni za 0,74% BDP. Odhodke smo povečali za 87 mio (brez upoštevanja plačnega dogovora), povečanje gre na račun ukrepov in popravka zaradi mnenja računskega sodišča. K višjemu deležu v BDP delno prispeva tudi nova, nižja nominalna vrednost BDP.

 

PRIHODKI

Nove ocene davčnih proračunskih prihodkov so v primerjavi s tistimi, predstavljenimi pri izhodiščih rebalansa proračuna, kljub predvidenemu povišanju trošarin, nižji za 287 mio. Prihodki iz EU proračuna se znižujejo za 40 mio.

Sprejeti davčni zakoni so v zadnjih mesecih znižali proračunske prihodke za 270 mio EUR, zaradi gospodarskih gibanj in nove ocene inflacije so se prihodki zmanjšali za 344 mio EUR. dodatni viri iz povečanih trošarin so nadomestili komaj polovico opisanega zmanjšanja, kar pomeni, da se prihodki znižujejo za 0,8% BDP in so nominalno na približno enaki ravni kot v letu 2008.

 

ODHODKI

Odhodki so načrtovani ob upoštevanju:

  • novih makroekonomskih razmer,
  • veljavnih
  • zakonskih obveznosti,
  • parafiran dogovor s sindikati glede plač,
  • obveznosti za izvedbo ukrepov za blažitev finančne krize iz prvega in drugega paketa,
  • revizijskih ugotovitev računskega sodišča v zvezi z obveznostmi po zakonu o telekomunikacijah,
  • povečane aktivnosti na področju porabe EU sredstev,
  • povečanju sredstev namenjenih za dolgoročni razvoj in
  • maksimiziranju investicijskih odhodkov z namenom povečanja državne porabe.

 

Odhodki so se v primerjavi s sprejetim proračunom povečali za 775 mio. Povečanje gre na račun premalo načrtovanih sredstev v državnem proračunu v višini 513 mio EUR, novih ukrepov za blažitev gospodarske krize (brez upoštevanja investicij) v višini 386 mio, upoštevanja mnenja računskega sodišča glede telekomunikacij 50 mio. V primerjavi z izhodišči so se proračunski odhodki povečali za 16 mio.

Iz programske strukture proračuna je razvidno ukrepanje na področju pomoči gospodarstvu in dolgoročne razvojne naravnanosti. Največje povečanje je predvideno na področju gospodarstva, vključno s povratnimi oblikami državne pomoči za 179%. Sredstva namenjena programom s področja trga dela in delovnih pogojev se bodo več kot podvojijo (117%). Sredstva namenjena znanosti in tehnološkemu razvoju pa se bodo povečala za 71%.

 

Podobne ugotovitve izhajajo tudi iz pregleda ekonomske strukture odhodkov. Subvencije se bodo povečale za dobrih 61%, investicije in investicijski transferi bodo večji za 10 % in bodo v primerjavi z letom 2008 za 77% večje. Pri tem se bodo skoraj podvojili investicijski transferi občinam iz sredstev domačega proračuna.


Časovno obdobje

Potrdi