Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

30.4.09

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 24. seji, 30. aprila 2009

Foto: Daniel Novakovič/STA

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-A). Namen predloga Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je v slovenskem pravnem redu in praksi ustrezno urediti instrument tako imenovane zastavne (pfandbrief) ali krite obveznice (covered bond), ki pomeni vrednostni papir zelo visoke kreditne kvalitete.

 

Zakon ureja področje hipotekarne in komunalne obveznice, ki za zdaj v praksi v Republiki Sloveniji še nista ustrezno zaživeli. Omenjeni obveznici bi lahko imeli pomembno vlogo pri izboljšanju financiranja stanovanjskih in komercialnih nepremičnin ter financiranja oseb javnega prava, na drugi strani pa bi dobili institucionalni investitorji možnost, da svoje premoženje vlagajo v dolgoročne in varne finančne instrumente. Zaradi navedenih razlogov so v zakonu predvidene spremembe, ki bodo bankam olajšale izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic.

 

Sredstva, zbrana s prodajo hipotekarnih obveznic, bodo banke lahko vlagale v stanovanjsko financiranje, ki bo zaradi manjših tveganj in cenejših virov lahko postalo cenovno ugodnejše in tudi dolgoročnejše. Institucionalnim investitorji pa bodo dobili možnost, da svoje premoženje vlagajo v dolgoročne in varne finančne instrumente. Predlog ZHKO-A omogoča bankam, da lahko za določitev vrednosti stanovanjske nepremičnine uporabijo tudi posplošeno tržno vrednost z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin v skladu z ZMVN, kar bo povezano z nižjimi stroški vrednotenja nepremičnin za ta namen.

 

Poglavitne nove rešitve predloga zakona so:

  • črtanje pogoja za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, ki banko zavezuje, da poda izjavo, da ima s svojimi upniki sklenjene pogodbe, v katerih niso določene pogodbene klavzule, ki bi upnikom omogočale odstopiti od pogodb v obsegu, ki bi ogrozil likvidnost ali solventnost banke,
    zdaj veljavno enoletno obdobje veljavnosti dovoljenja, če banka v tem času ne izda hipotekarnih in komunalnih obveznic, je podaljšano na dve leti, odpravljena je omejitev kreditov v kritnem premoženju, ki so zavarovani z nepremičninami zunaj Republike Slovenije, 
  • na novo sta opredeljena hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine in neodvisni cenilec nepremičnine, uvedena je posplošena tržna vrednost stanovanjske nepremičnine, določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin, 
  • banke niso več samodejno zavezane k ponovni oceni hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnin ali posplošene tržne vrednosti najmanj vsako tretje leto, temveč so določeni primeri, ki zahtevajo ponovno oceno vrednosti nepremičnine, 
  • ob uporabi posplošene tržne vrednosti nepremičnine se za namene kritnega premoženja lahko upošteva samo višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki ne presega 50 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine,
    v kritni register so lahko vpisane tudi terjatve, pri katerih poteka postopek za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, vendar največ 12 mesecev od vpisa plombe o začetku zemljiškoknjižnega postopka za vpis hipoteke v zemljiški knjigi, pri čemer delež takih terjatev v nobenem trenutku ne sme presegati 10 % kritnega premoženja,
  • zagotovi se ločeno kritno premoženje, ki je namenjeno poplačilu obveznic in na katero stečajni postopki naj ne bi vplivali, tudi za premoženje, ki ga prenese drug kreditodajalec, in
  • jasneje je določeno, kdaj vodi postopke o prekršku Agencija za trg vrednostnih papirjev.

 

Vlada sprejela predlog Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami

 

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Zakon se je začel pripravljati že leta 2006, Komisija pa ga je dokončno potrdila šele maja 2008. Sam postopek notifikacije je trajal tako dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala na tem, da se pridelovalec GSR pisno dogovori s sosednjimi nosilci kmetijskih gospodarstev in lastniki drugih zemljišč za izvajanje ustreznih ukrepov.

 

Z zakonom vlada ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin prav tako pa ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja gensko spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic. To bi bilo namreč v nasprotju z zakonodajo EU.

 

Z zakonom Slovenija zato vzpostavlja ukrepe za soobstoj oz. za preprečevanje prisotnosti GSR v gensko nespremenjenih rastlinah, postopek prijave predelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z in brez GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij.

 

Pri zakonu je Slovenija sledila dvema načeloma, in sicer načelu svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin in načelu »povzročitelj plača«. Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin pomeni, da je vsakemu pridelovalcu dana možnost odločiti se za konvencionalno, integrirano, ekološko ali pridelavo GSR. Ob tem mora biti zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli tudi proizvajalci in potrošniki. Načelo »povzročitelj plača« pa pomeni, da je za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti GSO v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe GSO, kriv povzročitelj, ki prideluje GSR.

 

V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci GSR.

 

Predlog zakona se je ves čas pripravljal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki ga v večini podpirajo, prav tako je bil zakon koalicijsko usklajen. Vlada bo zakon posredovala v Državni zbor RS po nujnem postopku, saj želi s tem preprečiti nenameren in nekontroliran vnos GSR med druge kmetijske rastline, in da bi zakon začeli v praksi izvajati že prihodnje leto.

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih mesecih pripravilo še 2 uredbi, ki bosta natančnejše opredeljevali odškodnine in tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin.

 

Pridelovalci GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotovljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem območju.

 

Pridelovalec GSR bo moral biti seznanjen po eni strani z zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev.

 

Prav tako pa bo moral pridelovalec GSR mora izvajati najmanj tiste ukrepe za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih, ki so določeni z zakonom (to so pa še ostali ukrepi, kot je čiščenje opreme, skrbno ravnanje s semenom).

 

V letu 2008 se je obseg pridelave GSR v svetovnem merilu povečal za dobrih 9 odstotkov, in sicer soja za dobrih 12 odstotkov, koruza za 6 odstotkov, oljna ogrščica za dobrih 7 odstotkov, bombaž pa za dobre 3 odstotke.

 

Največji obseg pridelave doslej edino dovoljene GSR v EU, koruze MON 810 se izvaja v Španiji, kjer imajo približno 79,2 tisoč ha, sledi Češka s približno 8,3 tisoč ha in Portugalska s približno 4,8 tisoč ha. Ta koruza se prideluje tudi v Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem.

 

 

Pripravljenost Slovenije za obvladovanje novega virusa gripe

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s pripravljenostjo R Slovenije za obvladovanje novega virusa gripe in dosedanjimi aktivnostmi ter ukrepi v zvezi s pojavom novega virusa gripe.

 

Glede na aktualno epidemiološko situacijo in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi s pojavom novega virusa gripe je Vlada RS ustanovila nacionalno koordinacijsko skupino za primer pandemije gripe, ki jo sestavljajo državni sekretarji posameznih ministrstev, predstavnik Inštituta za varovanje zdravja RS, predstavnik UKC Ljubljana ter direktorica Veterinarske uprave RS. Nacionalno koordinacijsko skupino vodi minister za zdravje.

 

Vlada Republike Slovenije bo, po potrebi, za obvladovanje morebitnega pojava pandemije gripe v skladu z že sprejetim Načrtom pripravljenosti na pandemijo gripe na področju zdravstva sprostila iz državnih blagovnih rezerv protivirusno zdravilo Tamiflu. O uporabi zdravila bo v soglasju z ministrom za zdravje odločal minister za gospodarstvo.

 

 

Informacija o pripravi Zakona o delnem povračilu nadomestila plače

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s pripravo Zakona o delnem povračilu nadomestila plače, katerega namen je omejitev učinkov svetovne gospodarske krize in ohranitev delovnih mest. S tem ciljem bo zakon uredil delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencioniranje njihovega usposabljanja ali izobraževanja v tem obdobju.

 

Izhodišča zakona je že obravnaval Ekonomsko-socialni svet, o njem je že razpravljala strokovna delovna skupina socialnih partnerjev, ki se bo ponovno sestala prihodnji teden, do srede, 6. maja 2009, pa imajo možnost posredovanja pripomb na predlagano besedilo tudi vsa ministrstva.

 

Vlada RS si bo prizadevala, da bi predlog zakona, usklajen s socialnimi partnerji in drugimi ministrstvi, čim prej sprejel tudi Državni zbor RS, da bi bil tako čim prej v korist delodajalcem in delavcem.

 

Predlog zakona, kot je bilo dogovorjeno v dosedanjem usklajevanju med socialnimi partnerji, predvideva, da bodo lahko pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo pri Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljali delodajalci, ki zaradi poslovnih razlogov začasno ne morejo zagotavljati dela delavcem, vendar največ za polovico števila zaposlenih delavcev, pri čemer bodo morali pripraviti tudi program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in človeških virov.

 

Delavec naj bi imel v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 85 % osnove za nadomestilo, ki je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, pri čemer je v osnutku zakona tudi predvideno, da nadomestilo plače ne bo smelo biti nižje od zneska minimalne plače. Delavec bo imel tudi pravico in obveznost usposabljanja ali izobraževanja v skladu s programom ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest ter človeških virov, in sicer v obsegu najmanj 20 % povprečnega delovnega časa, ter obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

 

Delodajalcu bo po osnutku predloga zakona 50 % osnove nadomestila plače refundirala država, drugih 35 % bo financiral delodajalec sam. Predvidoma bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plač delavcev na začasnem čakanju na delo uveljavljal enkrat za obdobje najmanj šestih mesecev z možnostjo podaljšanja do največ dvanajst mesecev, vendar za posameznega delavca za največ šest mesecev.

 

Pravica posameznega delodajalca do delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo se po osnutku predloga zakona ne izključuje s pravicami delodajalca v skladu z zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, pri čemer pa posamezni delavec ne more biti vključen v oba ukrepa hkrati.

 

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona bo opravljal Inšpektorat RS za delo. Zakon predvideva plačilo globe za delodajalce, če ne bodo izplačevali nadomestila plače v skladu z določbami zakona, če ne bodo zagotavljali oziroma izvajali usposabljanja ali izobraževanja delavcev v skladu z opredeljenim programom ali če bodo v času prejemanja delnega povračila dela nadomestila plače delavcem začeli postopek odpovedi oziroma odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, odrejali nadurno delo delavcem ali izplačevali nagrade organom vodenja in nadzora.

 

 Celotno sporočilo za javnost (328 KB)


Časovno obdobje

Potrdi