Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

9.7.09

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 35. seji, 9. julija 2009

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Vlada sprejela predlog Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe. Cilj zakona je ohranjanje običajne ravni potrošnje tistih skupin prebivalstva, ki so s krizo najbolj prizadete (ljudje, ki so začasno izgubili delo, zaposleni za določen čas) oziroma, tistih, ki so pri potrošnji najbolj previdne. Z omenjeno shemo jim želimo odpreti vrata do bančnih kreditov, ki so jim do zdaj zaprta oziroma jim je dostop do kreditov precej omejen, kar bo pomembno povečalo njihovo kupno moč.

 

Z jamstveno shemo se želi omogočiti najem kredita osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali mladim družinam, s katerimi bi si na primer lahko rešili stanovanjski problem. Zakon na primer omogoča najem ali reprogram kredita osebam, ki so zaradi gospodarske krize začasno izgubile zaposlitev in ne morejo več redno poravnavati  obveznosti iz že najetih kreditov oziroma so zaradi izgube zaposlitve in zmanjšanja tekočih dohodkov prisiljene skrčiti svojo potrošnjo pod raven, ki bi bila potrebna za normalno življenje. Poleg tega naj bi zakon spodbudil obravnavane skupine prebivalstva k običajnemu obsegu trošenja ter k premagovanju krča v potrošnji, ki je nastal zaradi negotovosti, ki jo povzročajo posledice finančne in gospodarske krize. Namen zakona je pospešiti trošenje oziroma zmanjšati negotovost glede potrošnje navedenih skupin prebivalstva, ki je vezana na današnjo oziroma pričakovano ekonomsko in finančno sposobnost omenjenih skupin fizičnih oseb.

 

Zakon vnaša določena varovala, tako glede namena kredita, njegove višine, ročnosti, zavarovanj, kot tudi trajanja izdaje državnega jamstva. Država bo lahko izdajala jamstva po tem zakonu najdlje do konca leta 2010. Prav tako pa zakon prek prenosa tveganj iz bank na državo omogoča kreditojemalcu večjo varnost, saj lahko ta začne poravnavati svoje obveznosti državi tedaj, ko njegove ekonomske razmere to dopuščajo brez nevarnosti za eksistenco njega ali njegove družine. Poplačilo obveznosti je v zakonu urejeno v skladu s pravili plačevanja davčnega dolga; torej je mogoče iz upravičenih razlogov zaprositi za  odlog, odpis ali obročno plačilo dolga in  dinamiko poravnavanja obveznosti prilagoditi njegovi ekonomski sposobnosti.

 

Zaradi zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo, se pričakuje, da bodo banke bolj naklonjene dajanju kreditov in bo s tem tudi sproščen t.i. kreditni krč, ki je nastal kot posledica svetovne finančne in gospodarske krize. Banke, ki bodo sodelovale v jamstveni shemi, bodo morale del tveganj nositi same. Država bo lahko po zakonu prevzela 50 % tveganja pri  kreditih, ki jih bodo najele fizične osebe zaposlene za določen čas in mlade družine in 100 % tveganja pri kreditih, ki jih bodo najeli tisti, ki so začasno ostali brez dela zaradi finančne in gospodarske krize.

 

Za posojila za kreditojemalce, ki so zaposleni za določen čas oziroma ustrezajo pogoju mlade družine iz določb zakona o nacionalni stanovanjski shemi je namenjenih 300 milijonov evrov jamstev, za tiste, ki so po 1.10.2008 izgubili začasno delo, pa 50 milijonov evrov jamstev.

 

Tako kot pri jamstveni shemi za podjetja, bo tudi to jamstveno shemo izvajala SID banka, ki bo uporablja tudi v tem primeru podobne postopke razdelitve jamstvene vsote med posamezne banke. SID banka bo javno objavila povabilo bankam k oddaji ponudb, v katerem bodo  navedeni pogoji in merila za pridobitev jamstva, podatki in dokumentacija, ki jo mora vsebovati ponudba ter rok za oddajo ponudb. Po poteku roka za oddajo ponudb bo SID banka ocenila prejete ponudbe z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz tega zakona, uredbe ter objavljenega povabila. SID banka bo v imenu in za račun Republike Slovenije z izbranimi bankami sklenila pogodbo o jamstvu, katere bistveni elementi bodo določeni v uredbi. Če v postopku zbiranja ponudb ne bi bila oddana celotna kvota jamstev iz jamstvene sheme, bo SID banka ponovno objavila povabilo k oddaji ponudb. Postopek lahko ponavlja do izkoriščenosti celotne kvote. Skozi dražbo SID banka spodbuja banke, da bodo tekmovale med seboj tudi glede višine efektivne obrestne mere. Več garancij bodo tako dobile banke, ki bodo ponudile kredite po nižjih  efektivnih obrestnih merah.

 

Zakonsko pooblastilo nalaga SID banki poleg izdajanja poroštev tudi spremljanje in obveščanje medtem ko izterjavo jamstev prenaša na Davčno upravo RS. Predvideno je tesno sodelovanje med  SID banko, ministrstvom za finance ter Davčno upravo RS.

 

Vlada podala mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o jamstveni shemi

Vlada RS je na današnji redni seji podala mnenje k Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS-B). Skupina poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, s prvo podpisanim Jožetom Tankom, je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS-B).

 

Po mnenju vlade bi taka sprememba zakona nedopustno posegla v poslovanje bank in vse managerske odkupe prejudicirala kot odkupe, ki so s stališča države nezakoniti. Predlog zakona namreč spreminja definicijo posojil, ki jih ZJShemRS šteje kot posojila, ki jih banke, vključene v jamstveno shemo, ne smejo dajati, obnavljati ali za njih dajati zavarovanj. Predlog zakona med posojila, ki so določena v ZJShemRS, uvršča vsa posojila, ki so ali so bila dana za katerekoli odkupe podjetij s strani uprav, ne glede na to, za katere vrste gospodarskih družb gre ali za katere uprave gre. Pri tem ne razlikuje odkupov majhnih družb v popolnoma zasebni lasti od velikih delniških družb v mešani lasti. Po mnenju vlade vsi managerski odkupi niso sporni, ampak je bila večina teh odkupov v celoti izvedena skladno z veljavno zakonodajo in ob soglasju vseh delničarjev oziroma lastnikov. Zato je vlada kot predlagatelj sprememb in dopolnitev Zakona o jamstveni shemi (ZJShemRS-A) predlagala definicijo prepovedanih posojil za odkupe podjetij s strani uprav, ki natančno določa, kateri odkupi so tisti, ki so v nasprotju z namenom ZJShemRS. Gre za odkupe podjetij s strani uprav gospodarskih družb, v zvezi s katerimi je bil uveden postopek zaradi kršitve predpisov, ki urejajo tovrstne odkupe, to so v prvi vrsti Zakon o prevzemih, Zakon o trgu finančnih instrumentov in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Kršitve zakonodaje s področja odkupov podjetij s strani uprav v Republiki Sloveniji ugotavljajo za to pristojne institucije – Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

 

Poleg navedenega predlog zakona razširja omejitve pri izdajanju jamstev in poslovanju bank tudi na odkup podjetij s strani nadzornih organov. Iz prakse je razvidno, da gre pri odkupu podjetij za odkup s strani uprav, ki imajo največ informacij o podjetju, ki je predmet odkupa, kot tudi vse ostale vzvode, s katerimi lahko izvršijo take odkupe. Nadzorni organi pa v praksi niso udeleženi pri tovrstnih odkupih in tudi nimajo ustreznih pooblastil, da take odkupe izvršijo. Zato vlada nasprotuje spremembi zakona v smeri razširjanja kroga oseb pri odkupu podjetij. Vlada prav tako meni, da bi razširitev prepovedi na t.i. REPO posle prestrogo zavezala banke pri njihovem poslovanju in preveč posegla v svobodo sklepanja gospodarskih poslov, ki je zajamčena z Ustavo Republike Slovenije.


Vlada podala mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku

Vlada RS je na današnji redni seji podala mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2B, ki ga je  v obravnavo posredovala skupina poslancev, s prvopodpisanim g. Jožetom Tankom. Cilj predloga zakona, je uveljavitev pravice do možnosti enotnega nakazila vseh davčnih obveznosti na skupni račun in njihova delitev po ustreznem ključu, s čimer bi se bistveno zmanjšala administrativna obremenitev slovenskih podjetij. Vlada Republike Slovenije je mnenja, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo saj je potrebno navedeno vsebino Predloga Zakona natančno proučiti možnost in sicer v povezavi z Zakonom o obdavčenju, Zakonu o davčnem postopku, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, Zakona o prispevkih za socialno varnost itd.

 

Vlada se zaveda pomena poenostavitve sistema plačevanja davkov in drugih obveznih dajatev, zato je le-ta tudi bila določena kot eden izmed ukrepov zmanjšanja administrativnih ovir v Programu ukrepov za odpravo administrativnih ovir v letu 2008 in 2009. Vlada se strinja, da je predvsem z vidika odprave administrativnih ovir in zmanjšanja stroškov na strani zavezancev za davek potrebno zagotoviti čim bolj enostavno plačevanje obveznih dajatev, vendar tako kompleksne vsebine ni mogoče ustrezno oziroma vsebinsko popolno in pravilno določiti, kot je predlagano, saj predlog zakona ne predvideva in posledično ne daje rešitev glede nekaterih ključnih vprašanj, ki se v povezavi s predlaganim načinom plačevanja obveznosti pojavijo, kot so:

• različni zakonsko določeni roki plačila dajatev v povezavi z enotnim nakazilom,

• različni načini izterjave in vračil,

• zagotavljanje podatkov, potrebnih za opravljanje nadzora nad pravočasnostjo in pravilnostjo plačevanja dajatev itd.

 

Načini plačevanja obveznih dajatev so urejeni v različnih zakonih, zato je pri pripravi predloga zakona z navedeno vsebino potrebno proučiti možnost enotnega vplačevanja v kontekstu teh zakonov, in sicer: zakonov o obdavčenju, Zakona o davčnem postopku, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, Zakona o prispevkih za socialno varnost itd.


Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih ter ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po rednem postopku.

 

Sprememba Zakona o javnih zbiranjih je potrebna zaradi določitve posameznih posebnih pravil upravnega postopka pri izdaji dovoljenj za javna zbiranja, predvsem glede sodelovanja tretjih oseb v postopku, izvršljivostjo odločbe in preklicem dovoljenja. Predlog zakona se usklajuje tudi s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni in z drugimi zakoni (Zakon o sodnem registru, Zakon o prekrških in Zakon o uvedbi eura). 

 

Z določitvijo posameznih posebnih pravil upravnega postopka pri izdaji dovoljenj za javna zbiranja bo odpravljeno neskladje z Zakonom o splošnem upravnem postopku, predvsem z določbami, ki se nanašajo na roke za izvedbo posameznih dejanj v postopku, hkrati pa bo omogočeno lažje uresničevanje z Ustavo zagotovljene pravice do mirnega zbiranja. Postopek za izdajo dovoljenja je namreč opredeljen kot nujen, saj lahko organizator vloži prošnjo za izdajo dovoljenja najkasneje sedem dni pred nameravanim javnim zbiranjem, v tako kratkem roku pa je nemogoče spoštovati določila Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ureja postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca, sklic ustne obravnave in vabljenje tistih, ki naj se udeležijo posameznih procesnih dejanj.

 

Z uskladitvijo zakona s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju bo lahko tuja pravna oseba ali tujec javni shod oziroma prireditev organiziral pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije oziroma državljan države članice Evropske unije.

 

Predlog zakona prinaša še nekaj drugih sprememb, in sicer izenačuje športne prireditve – članska tekmovanja klubov druge ali tretje državne lige v kolektivnih športnih panogah s prireditvami, za katere je potrebna prijava, in podrobneje opredeljuje zavezance, ki morajo obvezno zagotavljati vzdrževanje reda na prireditvah z varnostniki. Predlog zakona določa tudi možnost nadzora in pooblastila za ukrepanje Policije v primeru večjega števila udeležencev javnega zbiranja, ki presega zmogljivosti prireditvenega prostora. Prav tako je bilo treba globe za najhujše kršitve zakona glede na primerljive prekrške, določene z drugimi zakoni in s predpisano globo za kršitve, ustrezno povečati.


Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju ter ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po rednem postopku.

 

Osnovni razlog predlaganih sprememb in dopolnitev je v sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive Sveta o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Rok za prenos Direktive v pravni red Republike Slovenije je 28. julij 2010. Pri tem so bistvene naslednje vsebinske spremembe:

• Med prepovedano orožje je uvrščeno orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine, in izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb.

• Natančno je določeno, kako mora biti označeno novo izdelano orožje oziroma kateri podatki se morajo nahajati na orožju oziroma na njihovih bistvenih sestavnih delih.

• Opredeljena sta pojma nedovoljene proizvodnje in trgovine z orožjem.

Poleg tega pa predlog zakona prinaša še nekatere druge novosti:

• Zračno orožje, pri katerem je kinetična energija na ustju cevi več kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, je bilo do zdaj dostopno vsem posameznikom, pod pogojem da so stari 18 let. S spremembo zakona bo za to orožje potrebna priglasitev.

• Zakon predpisuje objavo seznama vojaškega avtomatskega in polavtomatskega orožja, ki ga je dovoljeno zbirati. Tako bodo poenostavljeni postopki izdaje dovoljenj za nabavo zbirateljem in dovoljenj za promet trgovcem (uvoz, izvoz, tranzit in transfer) takega orožja.

• Vsi trgovci z orožjem bodo morali do konca leta 2014 preiti na računalniško vodenje evidenc, ki bodo povezane tudi s centralnim računalnikom. To bo omogočalo organom nadzora vpogled v evidence trgovcev, s tem pa bo omogočena sledljivost orožja od njegovega nastanka do končnega uporabnika.

• Predvideva se ponovna tretja možnost za legalizacijo orožja, ki ga posamezniki posedujejo brez ustreznih listin, pri čemer je obdobje legalizacije omejeno na tri mesece po uveljavitvi zakona.

• Jasno je opredeljena razmejitev pristojnosti za nadzor nad izvajanjem zakona in vodenjem postopka o prekršku med posameznimi organi nadzora.

• Prav tako je bilo treba globe za najhujše kršitve zakona glede na primerljive prekrške, določene z drugimi zakoni in s predpisano globo za kršitve, ustrezno povečati.


Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja

Vlada RS je na današnji redni seji potrdila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in ga pošilja v Državni zbor RS v nadaljnjo obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku.

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je akt, s katerim se spreminja oziroma dopolnjuje krovni zakon, ki je bil sprejet pred tremi leti. Prinaša manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, ki so potrebne zaradi manj zahtevnih uskladitev znotraj zakona in z drugimi zakoni, oziroma jih zahteva dinamika dogajanja na tem področju ter lažje izvajanje samega zakona.

 

Popravki so v večini primerov tehnične narave. Ostali popravki in spremembe so določitev trajanja mandata članom vladnih Svetov ter jasna navedba pristojnosti posameznih organov državne uprave za izvajanje zakona. Največ popravkov zakona se nanaša na področje rapatriacije. S popravki se odstranjujejo ovire, ki bi lahko nastopili pri izvajanju določil sedanjega zakona. Konkretneje se določa kateri resorji so izvajalci nalog na različnih segmentih repatriacije, hkrati pa je bilo potrebno določila zakona uskladiti  s socialno-varstvenimi predpisi.


Spremembe Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leto 2009

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremembo Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leto 2009.

 

Vlada je s sklepi z dne 24.12.2008 in 19.2.2009 sprejela usmeritve in podlage za ponovno določitev skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leto 2009. V skladu s sprejetimi sklepi predlagani kadrovski načrt temelji na izhodišču, s katerim je Vlada Republike Slovenije naložila Ministrstvu za javno upravo, da Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leto 2009  pripravi na podlagi dovoljenega števila zaposlenih po stanju na dan 31. 12. 2008. Skupni kadrovski načrt za leto 2009 se pripravi tako, da se skupno število zaposlenih glede na stanje dovoljenega števila zaposlenih na dan 31. 12. 2008 v letu 2009 zmanjša za 2 %, razen v Slovenski vojski, Policiji in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

 

Skupno dovoljeno število zaposlenih pri Slovenski vojski, Policiji in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij se zmanjša za 1 %, in sicer pod pogojem, da se ne zmanjšuje operativnost vojaških enot in policije, da se ne zmanjša prisotnost policije na terenu in da se ne zmanjšuje število zaposlenih, ki delajo neposredno v zaporih. Prav tako je vlada sklenila, da se pri pripravi skupnega kadrovskega načrta za leto 2009 upošteva tudi število sistemiziranih, a nezasedenih inšpektorskih delovnih mest (2. točka sklepov vlade z dne 19.2.2009).

 

Za realizacijo odločitve vlade glede zagotavljanja zasedenosti sistemiziranih inšpektorskih mest ter za izvajanje nalog pospešenega črpanja sredstev iz EU so v skladu s sklepom vlade v predlogu skupnega kadrovskega načrta upoštevani naslednji predlogi za povečanje dovoljenega števila zaposlenih za 45,  in sicer na:

• Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za 8,

• Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 9,

• Ministrstvu za javno upravo za 2,

• Ministrstvu za šolstvo in šport za 2,

• Ministrstvu za okolje in prostor za 6,

• Ministrstvu za gospodarstvo za 9 in

• Ministrstvu za finance – za DURS za 9.

 

Zaradi pričetka delovanja novega ministra brez resorja v skladu z zakonom, ki ureja položaj Slovencev po svetu in v zamejstvu, je vlada odobrila 2 dodatni zaposlitvi v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da je zagotovila pogoje za izvajanje funkcije ministra.

 

Dovoljeno število zaposlitev v civilnem delu organov državne uprave se poveča za 8 zaposlitev, vendar to ne pomeni novih zaposlitev, ampak gre za prenos dovoljenega števila zaposlenih iz Policije v upravni del MNZ zaradi prenosa dejavnosti in zaposlenih. 

Navedena dejstva torej pomenijo, da se dovoljeno število zaposlenih v civilnem delu organov državne uprave poveča upoštevaje že sprejete sklepe vlade za 55, kar seveda vpliva na odstotek zmanjšanja skupnega kadrovskega  načrta za 2009 v primerjavi z 2008 za 0,33 %, brez realizacije teh navedenih sprememb bi zmanjšanje znašalo 2 %.

 

Vlada je v skladu s sprejetimi sklepi opravila tudi oceno operativnosti vojaških enot in policije, oceno prisotnosti policije na terenu ter upoštevala stanje števila zaposlenih, ki delajo neposredno v zaporih in na tej podlagi določila skupni kadrovski načrt za leto 2009 za Slovensko vojsko, Policijo in Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij.

 

Upoštevaje te ocene je v predlogu upoštevano stanje zaposlenih na dan 7.7.2009, upoštevani pa so tudi postopki zaposlovanja, ki se že izvajajo – ob številu zaposlenih na dan 7.7.2009 je upoštevano še 29 postopkov v Policiji in 219 v Slovenski vojski. Ne glede na načrt profesionalizacije Slovenske vojske in ne glede na program prevzemanja nadzora na južni – Shengenski meji se v letu 2009 zaradi javnofinančnih razmer torej omeji zaposlovanje tudi v Policiji in Slovenski vojski. To pomeni, da bo ne glede na navedene omejitve konec leta 2009 v Policiji 9.600  zaposlenih, v Slovenski vojski 7.600 zaposlenih in v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij 906 zaposlenih. V skladu s predlaganim skupnim kadrovskim načrtom bo treba v civilnem delu organov državne uprave zmanjšati število zaposlenih glede na stanje zaposlenih na dan 7.7.2009 za 86. V Policiji bo 29 dodatno zaposlenih, v Slovenski vojski 219 in v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij 87, kar skupaj pomeni  za vse tri organe v letu 2009 249 dodatnih zaposlitev. Brez predlaganih omejitev bi bilo možno zaposliti 36 dodatnih policistov in 319 vojakov. Poudariti je treba, da v preteklih letih skupni kadrovski načrt za Policijo in Slovensko vojsko ni bil zmanjševan, kot je to veljalo za civilni del organov državne uprave.

 

Ministrstvu za pravosodje se določi nova osnova za izračun kadrovskega načrta, tako da se upošteva dejansko število zaposlenih na dan 1.6.2009 (187 zaposlenih) in odšteje 2 %, kar predstavlja povečanje SKN za 44 zaposlitev. Veljavni SKN je za upravni del Ministrstva za pravosodje za leto 2008 določal 142 zaposlitev, vendar pa je dejansko število zaposlenih na dan 1.12.2008 znašalo 202 zaposlena, kar pomeni, da je bil v letu 2008 kršen SKN v delu, ki je določal dovoljeno število zaposlitev za upravni del Ministrstva za pravosodje, ker so bile v ta namen uporabljene dovoljene zaposlitve, določene tudi s posebnimi sklepi vlade, namenjene Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaradi tega je v letu 2009 izvedena ločitev kadrovskega načrta ministrstva in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

 

 celotno sporočilo za javnost (596 KB)


Časovno obdobje

Potrdi