Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

29.11.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 52. seji, dne 29. novembra 2001

Informacija o Rednem poročilu Evropske komisije o napredku za Slovenijo za leto 2001

 

 

Vlada RS je na današnji seji med drugim obravnavala informacijo o Rednem poročilu Evropske komisije o napredku za Slovenijo za leto 2001. Informacija o Rednem poročilu Evropske Komisije o napredku v letu 2001 povzema oceno Evropske komisije o letošnjem napredku Slovenije, glavne ugotovitve letošnje Strategije širitve, predstavlja letošnjo revizijo Partnerstva za pristop in podaja primerjalno analizo rednih poročil vseh držav kandidatk za članstvo v EU. Poleg tega je v informacijo vključen tudi mesečni program sprejemanja evropskih zakonov na Vladi RS v letu 2002, pregled stanja na področju institucij, pregled stanja na področju prevajanja ter realizacija sklepov Vlade RS, ki so bili sprejeti ob lanskem Rednem poročilu o napredku. Upoštevaje naloge, ki jih je potrebno še izvesti v letu 2002, informacija vsebuje tudi sklepe glede aktivnosti Vlade RS v letu 2002 na področju sprejemanja zakonodaje, ustanavljanja in krepitve institucij ter prevajanja.

Informacija vsebuje tudi sklep, na podlagi katerega bo Vlada RS posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev mesečni program sprejemanja evropskih zakonov na Vladi Republike Slovenije v letu 2002, povzetke Rednega poročila o napredku Slovenije pri vključevanju v EU v letu 2001, Strategije širitve in revizije Partnerstva za pristop ter primerjalno analizo rednih poročil vseh držav kandidatk za članstvo v EU. Hkrati bo Vlada RS Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala, da v največji možni meri prilagodi svoj program dela mesečnemu programu sprejemanja evropskih zakonov na Vladi Republike Slovenije v letu 2002.

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih in ga poslala Državnemu zboru RS. Predlagane spremembe odpravljajo neskladnosti zakona o tujcih z evropskim pravnih redom, hkrati pa bodo pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu poteku postopkov izdaje dovoljenj. Uskladitev zakona o tujcih z evropskim pravnim redom se nanaša na vizumsko področje, preprečevanje uveljavljanja olajšav za pridobitev tujskega statusa zaradi sklepanja navideznih zakonskih zvez, uskladitev nacionalnih politik glede ponovne združitev družine in na varstvo mladoletnikov brez spremstva. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o tujcih bo Slovenija pripravljena na uveljavitev evropskega pravnega reda na področju vstopa zapustitve in bivanja tujcev v Sloveniji.

Veljavni Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99) ureja področje pogojev in načinov vstopa zapustitve in bivanja tujcev v Sloveniji, vendar se je po twinning projektu z republiko Avstrijo v letu 2000, katerega namen je bil priprava harmonizacije zakonodaje na področju migracijske in tujske politike s posebnim poudarkom na vizni politiki in vizni praksi, pokazalo, da je zakon o tujcih deloma neskladen s pravnim redom Evropske unije. Med pomembnejšimi priporočili twinnig projekta so bili predvsem ureditev pristojnosti med izvršilno in sodno vejo oblasti in med posameznimi organi, ki izvajajo zakon o tujcih, nadalje določitev enotnega organa, pristojnega za vse zadeve v zvezi z tujci, vprašanje kvot, prilagoditev vrst vizumov vizumom Evropske unije in odprava izjeme glede delitve med vstopnimi in bivalnimi naslovi. Posebno priporočilo se je nanašalo na ureditev vprašanja navideznih zakonskih zvez.

Cilj predloga zakona je torej dokončna uskladitev zakona o tujcih s pravnim redom Evropske unije, posebej v delu, ki se nanaša na schengenski pravni red, uskladitev določb zakona o tujcih z najboljšimi praksami izvajanja držav članic EU, in racionalizacija nekaterih določb zakona o tujcih, tako da se odpravijo nekatere pomanjkljivosti in neustreznosti, ki nastajajo pri izvajanju zakona. Predlagana nova ureditev razširja krog oseb, ki lahko zaprosijo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje z namenom združitve družine. Vsakemu tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, razen tujcu, ki ima to dovoljenje zaradi sezonskega dela, se prizna pravica do združitve družine z ožjimi družinskim člani, ki so tujci. Predlog nadalje usklajuje določbo prepovedi prisilne odstranitve tujca s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah s tem, da dosledno upošteva načelo nevračanja. V zakonu je na novo opredeljen razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje v primerih, ko je očitno, da je bila zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje. Predlagana novost je tudi v postopku prisilne odstranitve tujca in ukrepov glede mladoletnikov. Tako mora center za socialno delo mladoletni osebi, ki je v postopku prisilne odstranitve, po uradni dolžnosti nemudoma postaviti začasnega zastopnika. Zakon o tujcih je bil dopolnjen tudi v določbi, ki pomeni uskladitev z zakonom o varstvu osebnih podatkov.S predlaganim zakonom so urejeni še trije pomembni sklopi vprašanj. V poglavju, ki govori o vizumih s schengenskim pravnim redom, je v zakonu potrebno opraviti dosledno ločitev med vstopnimi in bivalnimi naslovi. Prav tako je potrebno jasno določiti splošne in posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati tujec, če želi vstopiti v Slovenijo in v njej prebivati. Omeniti velja tudi spremembo pristojnosti organov, ki odločajo v tujskih postopkih. Po novi ureditvi o dovoljenih za stalno prebivanje odločajo upravne enote, jasneje pa je določena tudi pristojnost MNZ, Policije, MZZ in Diplomatsko-konzularnih predstavništev. Posebej je poudarjena dolžnost sodelovanja drugih ministrstev, organov in služb, z ministrstvo za notranje zadeve.

V Sloveniji biva 51.000 tujcev (kar predstavlja 2,5% celotne populacije). Njihovi legalni statusi so naslednji: 35.400 ima dovoljenje za začasno bivanje, 13.500 ima dovoljenje za stalno bivanje (od tega jih je 8.000 zatečenih tujcev iz bivših republik), 2.200 tujcev ima pri nas začasno zatočišče.

Status azilanta ima v Sloveniji 35 oseb. Od 1. januarja – 29. novembra 2001 je zabeleženih 1430 prošenj za azil (v letu 2000 pa 9244 prošenj). Glede na državljanstvo je za azil zaprosilo največ državljanov: Turčije (311), Irana (257), Iraka (205), ZRJ (189), Makedonije (87), Afganistana (59), Sierra Leoneja (51), Alžirije (35), Romunije (24).

V obdobju od 1. januarja – 24. novembra 2001 je bilo zaradi ilegalnih prehodov državne meje obravnavanih 20.266 oseb, kar pomeni 35-odstotno zmanjšanje glede na isto obdobje v lanskem letu (31.084).

 

Spremembe in dopolnitve zakona o železniškem prometu

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS s predlogom za sprejem po hitrem postopku.Predlog sprememb in dopolnitev zakona o železniškem prometu predstavlja uskladitev zakona s pravnim redom Evropske unije, še zlasti z direktivami, ki jih je Evropski parlament sprejel 26. februarja letos. Gre za:

direktivo 2001/12/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 , ki amandmira direktivo Sveta 91/440/EEC o razvoju železnic v Skupnosti OJ, št. L 75, 15.3.2001,

direktivo 2001/13/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001, ki amandmira direktivo Sveta 95/18/EC o dodeljevanju licenc izvajalcem železniških storitev OJ, št. L 75, 15.3.2001,

direktivo 2001/14/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju vlakovnih poti in o določitvi uporabnine železniške infrastrukture in varnostnih spričevalih OJ, št. L 75, 15.3.2001.

Omenjene direktive imajo za posamezne določbe različne roke uveljavitve. V celotnem besedilu pa sledijo ciljem doseganja tržnih odnosov na področju železniškega prometa, enakopravnemu obravnavanju prevoznikov in zagotavljanju čezevropskih povezav v železniškem prometu. Zakon določa ustanovitev Agencije za železniški promet, ki ima izvršilne, razvojne in strokovne naloge. Njena dejavnost je namenjena temu, da predvsem v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje trga na področju železniškega prometa. Ob tem ni zanemarljiva možnost gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo ter zemljišči in objekti splošnega pomena za odvijanje železniškega prevoza. To bi posledično moralo pripeljati do zmanjšanja stroškov proračuna, saj so vsi prihodki agencije namenjeni kritju stroškov vzdrževanja in modernizacije obstoječe javne železniške infrastrukture, pa tudi kritju stroškov morebitnih novogradenj.

V prehodnih določbah je agenciji dano pooblastilo, da lahko v letu 2002 in v letu 2003 pri domačih bankah najame posojilo za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v znesku 8.250.000.000,00 SIT vsako leto.

 

Sprememba odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremembo 6. člena lani sprejetega odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki določa, da minister za okolje in prostor enkrat letno z odredbo objavi vrednost točke za ugotovitev vrednosti stanovanj. S spremembo odloka pa je namesto letne ministrove odredbe za ugotovitev vrednosti stanovanja določena vrednost točke 2,63 evra v tolarski protivrednosti, kar je enako odrejeni višini za letošnje leto. Namen zadržanja vrednosti točke na nižji ravni je preprečiti morebitne motnje na stanovanjskem trgu. Ne glede na to, da se bo vrednost točke zadržala na nižji ravni, pa se bodo najemnine v neprofitnih stanovanjih vseeno poviševale, saj se bo z začetkom prihodnjega leta povišala stopnja najemnine. Na višino najemnine namreč poleg vrednosti točke med drugim vpliva tudi stopnja najemnine. Stanovanjski zakon določa, da se ciljne stopnje (3,8% in 5,08% od vrednosti stanovanj) in s tem povišanje neprofitnih najemnin dosežejo v obdobju 5 let, to je do leta 2004. To pomeni, da se bodo neprofitne najemnine v povprečju s 1. 1. 2002 povišale za 7 odstotkov iz naslova povišanja stopnje. Mesečno pa se bodo najemnine še naprej usklajevale tudi z rastjo vrednosti evra, saj zakon in odlok vlade določata, da morajo lastniki stanovanj vrednost točke za najemnine preračunati v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan izračuna najemnine.

Primerjava med neprofitnimi najemninami, kot bi se zaradi povečanja vrednosti stanovanjske točke oblikovale v prihodnjem letu, in profitnimi najemninami nam pokaže, da bi se neprofitna najemnina zelo približala prosto oblikovani najemnini. Podatki namreč kažejo, da bi bila neprofitna najemnina kar v šestih slovenskih regijah višja od profitne (Pomurska, Koroška, Zasavska, Spodnjeposavska, Dolenjska in Notranjsko-kraška). Profitna najemnina bi bila bistveno višja le v Ljubljani, Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji. V Podravski regiji pa bi bili obe najemnini izenačeni.

 

Širitev pobude za sklenitev Sporazuma med Vlado RS in vladami zainteresiranih držav o prištetju nafte in naftnih derivatov Republike Slovenije, ki so skladiščene izven njenega ozemlja ter širitvi seznama držav, s katerimi namerava Republika Slovenija te sporazume skleniti

 

Leta 1999 je bil pripravljen in sprejet zakon o spremembah zakona o blagovnih rezervah, ki določa zagotavljanje in oblikovanje obveznih rezerv tako, da se do leta 2005 doseže količina rezerv, ki ustreza 90-dnevni povprečni porabi v preteklem letu. Za izvajanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov je bil junija 1999 ustanovljen Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov.

V Dodatnih pojasnilih k pogajalskim izhodiščem za poglavje 14 – Energetika je Republika Slovenija posredovala petletni program nabave naftnih derivatov. Da bo ta lahko izpolnjen, mora Republika Slovenija nabaviti potrebno količino nafte in njenih derivatov, ki skupaj znaša cca. 558.000 ton rezerv, za kar bi bilo potrebno zagotoviti cca. 700.000 m3 skladiščnih kapacitet. Za te pa trenutno v Sloveniji nimamo zadostnih skladiščnih kapacitet. Del kapacitet bi bilo zato potrebno do izgradnje le-teh zagotoviti tudi v drugih državah.

Zato je dne 22.6.2000 Vlada Republike Slovenije sprejela Pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in vladami zainteresiranih držav o prištetju rezerv nafte in njenih derivatov Republike Slovenije, ki so skladiščene izven njenega ozemlja, ki jo je dne 11.07.2000 potrdil Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose.

Na podlagi omenjene Pobude je bil dne 18.12.2000 podpisan bilateralni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o prištetju rezerv nafte in njenih derivatov Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov Republike Slovenije, ki so skladiščena na ozemlju Zvezne republike Nemčije.Pri pogajanjih za podpis bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo se je pojavilo vprašanje recipročnosti skladiščenja. Resda s pridržkom, da se obojestranskost izvajanja sporazuma za slovensko stran odloži na čas, ko bo le-ta postala polnopravna članica Evropske unije, vendar se omenjena zaveza daje že zdaj, s tem pa presega mandat pogajalske skupine, določene v Pobudi.

Vlada RS je tako na današnji seji sprejela sklep o širitvi Pobude za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in vladami zainteresiranih držav o prištetju rezerv nafte in naftnih derivatov Republike Slovenije, ki so skladiščene izven njenega ozemlja. Sprejela je tudi sklep o širitvi seznama držav (na vse države članice Evropske unije ter Švico), tako, da se v njej omogoči recipročnost skladiščenja nafte in njenih derivatov na ozemlju pogodbenic. Širitev seznama držav na države članice Evropske unije ter Švico, bi Republiki Sloveniji prineslo veliko večjo možnost izbire samega skladiščnega prostora kot tudi posledično večjo konkurenčnost ponudb za skladiščenje nafte in njenih derivatov ter s tem neposredno povezane nižje cene za skladiščenje.

 

Uredba o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami. Z omenjeno uredbo se določa kombinirana nomenklatura blaga za potrebe carine ter zunanjetrgovinske statistike. Novosti, ki jih prinaša uredba o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami v letu 2002 glede na sedanjo ureditev, so naslednje: uskladitev kombinirane nomenklature s spremembami, ki jih je potrdil Komite za harmoniziran sistem pri Svetovni carinski organizaciji; uskladitev kombinirane nomenklature s kombinirano nomenklaturo, ki jo uporablja Evropska unija in sicer na podlagi dokumenta, ki ga je sprejel Odbor za carinski kodeks pri Evropski komisiji; prikaz 'pogodbenih - WTO' carinskih stopenj, ki so navedene v odstotkih in so določene ad valorem – to je na osnovi vrednosti ter kot posebne dajatve v fiksnih zneskih v 'EUR' na enoto mere. Te carinske stopnje izhajajo iz obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela s Protokolom o pristopu Republike Slovenije k splošnemu sporazumu o carinah in trgovini in z Ministrsko deklaracijo o trgovini z izdelki informacijske tehnologije v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ali ITA sporazum. Omenjena deklaracija je upoštevana pri proizvodih informacijske tehnologije, za katere se določa carinska stopnja 'prosto'.

Novosti pri določitvi višine konvencionalnih carinskih stopenj, glede na dosedanjo ureditev, pa so naslednje: za določene proizvode so, na podlagi Programa približevanja slovenskih carinskih stopenj carinskim stopnjam, ki veljajo v Evropski uniji, ki ga je Vlada RS sprejela s svojim sklepom dne 17.6.1999, določene nižje konvencionalne carinske stopnje, kot so veljale v letu 2001. Gre za motorna vozila iz 87. poglavja kombinirane nomenklature, za katere se bo v letu 2002 uporabljala za dve odstotni točki nižja carinska stopnja, torej 15%. Namen zniževanja je približati se t.i. 'applied' carinskim stopnjam za uvoz motornih vozil iz tretjih držav (s katerimi RS nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov) na nivo, kot ga ima Evropska unija.

 

Uredba o določitvi obsega kontingentov za uvoz blaga v letu 2002

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o določitvi obsega kontingentov za uvoz blaga v letu 2002. Z uredbo se določa obseg kontingentov za uvoz blaga v letu 2002, ki je na režimu kontingenta. V skladu z obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela s članstvom v WTO oz. obveznostmi, ki izhajajo iz WTO Sporazuma o tekstilu in oblačilih, mora Slovenija postopno do 1.1. 2005 odpraviti vse količinske kontingente, ki jih uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil. Na podlagi posebnega programa odprave kontingentov, ki ga je Republika Slovenija predložila WTO, bo Slovenija količinske kontingente ukinila v treh fazah. Prva faza je bila izvedena 1.1.1997, druga faza 1.1.2001, 1.1.2005 pa bodo odpravljeni še preostali kontingenti. S 1.1. 2005 namreč nobena članica WTO ne bo smela imeti več količinskih omejitev za tekstilne izdelke in oblačila.

Za leto 2002 ostanejo kontingenti za določena oblačila in gotove tekstilne izdelke, ki so navedeni v prilogi uredbe. Obseg teh kontingentov se glede na leto 2001 poveča.

 

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje naplavin iz struge Soče

 

Vlada RS je na današnji seji na podlagi zakona o varstvu okolja sprejela uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje naplavin iz struge reke Soče.

Uredba opredeljuje naravno dobrino in predmet koncesije, pomen pojmov, vsebino koncesije, okoljevarstvene in druge pogoje, pravice in obveznosti koncesionarja, začetek, čas trajanja in območje koncesije, plačilo zanjo, način pridobitve koncesije, koncesijsko pogodbo, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem, razloge za prenehanje koncesije in način njenega prenehanja, prenos objektov in naprav v last koncedenta po prenehanju koncesije ter nadzor nad izvajanjem koncesije. Uredba je pripravljena na podlagi pobud interesentov, ki so v preteklosti že opravljali dejavnost odvzema naplavin ob reki Soči na podlagi pridobljenih upravnih odločb, ki pa so prenehale veljati, kar pomeni, da trenutno nihče, na odseku reke Soče ne razpolaga z veljavnimi pravicami za odvzem naplavin. Za Sočo je značilno, da je najbolj prodonosni vodotok v Sloveniji, kar je posledica zelo intenzivnih erozijskih procesov, predvsem v povirnih predelih, kjer močnejše padavine povzročajo sproščanje materiala, ki ga nato številni hudourniki prinašajo v dolino.

Z uredbo, ki jo je danes sprejela vlada, bo na novo vpeljana tudi kategorija ekonomske vrednosti naravne dobrine, kar pomeni, da bo naplavina kot naravni vir dobila svojo ceno, ki bo kot plačilo za koncesijo postala vsakoletna obveznost koncesionarja kot dajatev v republiški in občinski proračun, in sicer v razmerju 50% : 50%.

Po podatkih za obdobje 50. let od leta 1940 do leta 1990 je ugotovljeno, da je povprečna letna prodonosnost reke Soče na obravnavanem območju do največ 90.000 mł/leto. To pomeni, glede na način izračuna plačila za koncesijo iz uredbe, da je ocena pričakovanega dohodka pribliţno 20 milijonov tolarjev letno (trenutna cena 1 mł frakcije 0/32 mm je 2.200,00 sit/ mł). Za republiđki proračun (50%) to pomeni pribliţno 10 milijonov letno

Koncesijski akt je nujno potreben ne le zato, ker je izkoriščanje naplavin na odsekih reke Soče možno, ampak predvsem potrebno in zaželeno iz vidika varstva vodnega režima ter z namenom, da se vzpostavijo ustrezni medsebojni naravovarstveni, vodnogospodarski in ekonomski kriteriji za izkoriščanje naravnih dobrin. Koncesije, ki jih obravnava uredba, se bodo podelile na podlagi javnega razpisa, po postopku, ki je opredeljen v uredbi. Podelijo se lahko največ 10 koncesionarjem hkrati, in sicer za obdobje do konca leta 2010.

 

Uredba o rudarski pravici za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine

 

Vlada RS je na današnji seji na podlagi zakona o rudarstvu sprejela uredbo o rudarski pravici za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine na pridobivalnem prostoru Bakovska cesta »A« v Mestni občini Murska Sobota. Rudarsko pravico podeljuje država kot lastnik mineralnih surovin, nosilec rudarske pravice pa je lahko pravna ali fizična oseba. Rudarsko pravico se pridobi s koncesijo, medsebojna razmerja v zvezi z rudarsko pravico za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin pa urejata koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. Omenjena uredba je pripravljena na podlagi vloge o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice, na podlagi katere lahko vlada izda koncesijski akt skladno z državnim programom gospodarjenja z mineralnimi surovinami. Do sprejetja tega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami pa se uporabljajo obstoječi prostorski akti države in lokalnih skupnosti. Vlada lahko z uredbo določi, da se raziskovanje ali izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju izvaja na način kot določa zakon za gospodarsko javno službo, v gospodarskem javnem zavodu ali javnem podjetju, ki ga ustanovi država. Rudarsko pravico dobi v tem primeru javni zavod ali javno podjetje že z uveljavitvijo uredbe, brez javnega razpisa. V uredbi, ki jo je danes sprejela vlada, je le en pridobivalni prostor, ki je predviden za ta namen v veljavnem prostorskem planu lokalne skupnosti, ta pridobivalni prostor pa je opredeljen tudi z uredbo o lokacijskem načrtu avtocesto Maribor – slovensko – madžarska meja na odseku Vučja vas – Beltinci. Nosilci rudarske pravice so za izvajanje rudarske pravice dolžni plačevati državi plačilo za koncesijo, polovica plačil pa pripada občini, na katere območju se mineralna surovina izkorišča.

 

Predlog za začetek postopka za razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana občine Velika Polana

 

Vlada RS je na današnji seji potrdila predlog za začetek postopka za razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana občine Velika Polana. Predlog temelji na ugotovitvi ministrstev za notranje zadeve, za finance in za šolstvo, znanost in šport, da vladni sklepi z dne 28.6.2001, s katerimi je bilo občinskemu svetu in županu naloženo, da do 31. julija 2001 zagotovita zakonito delovanje občine, predvsem pa sprejem proračuna občine za leto 2001 ter do istega datuma poskrbita za ureditev ustanoviteljskih pravic občine do OŠ Miška Kranjca Velika Polana, niso bili izvršeni. Vlada je zato sklenila, da so izpolnjeni razlogi po 90.b členu zakona o lokalni samoupravi za predčasno razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana. Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da razpiše predčasne volitve v občinski svet in nadomestne volitve župana. Prav tako predlaga, da za začasnega upravitelja občine Velika Polana imenuje Štefana Gjerkeša, načelnika upravne enote Lendava. Začasni upravitelj bo do izvolitve novega občinskega sveta in župana opravljal naloge, ki jih v skladu z zakonom opravlja župan, predvsem pa zagotovil nemoteno izvajanja nujnih občinskih nalog, poslovanje občine in začasno financiranje in poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna v skladu z nameni, ki so določeni v zadnjem sprejetem občinskem proračunu ter poravnavo zapadlih obveznosti. Začasni upravitelj je dolžan naročiti revizijo poslovanja občine Velika Polana v času od njene ustanovitve v letu 1998 dalje.

 

Predlog programa ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirani na lokalni ravni iz sredstev proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003

 

Določbe 26. člena zakona o financiranju občin zavezujejo Vlado Republike Slovenije, da na predlog pristojnih ministrstev sprejme program ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirani na lokalni ravni iz sredstev proračuna Republike Slovenije v posameznem proračunskem letu.

Predlog programa ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirani na lokalni ravni iz sredstev proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 je pripravljen na podlagi določb ZFO za proračunske postavke iz dopolnjenega predloga državnega proračuna za leti 2002 in 2003, ki vsebujejo konto 4300 – »Investicijski transferi drugim ravnem države«.

Skupna višina sredstev za te namene je v dopolnjenem predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2002 opredeljena v višini 16,1 milijarde tolarjev in za leto 2003 v višini 16,4 milijarde tolarjev.

 

Mnenje Vlade RS k pobudama za oceno ustavnosti 13. in 13.a člena zakona o lokalni samoupravi

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje k pobudama Združenja občin Slovenije in Petra Freliha iz Šentruperta za oceno ustavnosti 13. in 13.a člena zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Pobudi se nanašata na vprašanje ustavnosti obeh členov, medsebojno neusklajenost določb zakona o lokalni samoupravi ter vprašanje neskladnosti zakona z Evropsko listino lokalne samouprave. Razen predlagatelja sta pobudi vsebinsko in oblikovno identični. Državni zbor je zaprosil Vlado Republike Slovenije, da k pobudama poda svoje mnenje, predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.

Vlada meni, da je Ustavno sodišče že ocenilo ustavnost 13.a člena in ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo. Prav ustavno sodišče je večkrat poudarilo, da mora zakonodajalec določiti takšne kriterije za ustanovitev občine, ki bodo preprečevali arbitrarno odločanje o ustanovitvi občin ter zagotovili funkcionalno primerljive občine. V dosedanjih postopkih ustanavljanja občin je prevladala arbitrarnost. To pa je povzročilo, da je med občinami skoraj polovica takšnih, ki ne dosegajo kriterija števila prebivalcev. Razlog ni v neustavnosti, temveč v nespoštovanju obeh določb. S stališča izvrševanja zakonov in drugih predpisov, s katerimi so določene naloge občin to pomeni, da občine same ne morejo zagotavljati izvajanja vrste svojih nalog. Zato bo treba ponovno pretehtati kriterije za ustanavljanje občin ter jih zapisati tako, da bo v kar največji meri onemogočeno arbitrarno odločanje ob ustanovitvi, hkrati pa omogočeno izvajanje občinskih nalog. Poleg tega bo treba z dopolnitvami zakona določiti tiste občinske naloge, ki jih občine morajo izvajati skupaj v medobčinskem sodelovanju (zveze občin, skupni organi občinske uprave). S stališča izvrševanja zakonov, ki urejajo sistem, delovanje, izvajanje nalog in financiranje občin, so z zakonom določeni kriteriji in pogoji za ustanovitev občine nujni in niso v nasprotju z ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo.

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji določila delegacijo RS za začetek pogajanj o prevzemu jamstva nekdanje Jugoslavije, ki bo 18. decembra 2001 v Baslu. Na predlog Odbora za prevzem garancije za devizne vloge je imenovala dvočlansko delegacijo - Rudolfa Gabrovca, ministrskega svetnika in visokega predstavnika RS za vprašanja nasledstva in dr. Franceta Arharja.

 

Vlada RS je potrdila tudi udeležbo RS na sestanku Skupnega odbora za diplomatsko-konzularno premoženje nekdanje Jugoslavije, ki bo 3. decembra 2001 v Zagrebu. Delegacijo sestavljajo: Rudolf Gabrovec, ministrski svetnik in visoki predstavnik RS za nasledstvo, vodja delegacije; Borut Trekman, pooblaščeni predstavnik RS v Skupnem odboru za premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev, vodja odbora v RS; Marjetica Bole, Ministrstvo za zunanje zadeve, namestnica odbora; Blanka Primec, Ministrstvo za finance, članica odbora ; Tina Kokalj, Ministrstvo za zunanje zadeve. Na omenjenem sestanku v Zagrebu naj bi delegacije nekdanje Jugoslavije začele usklajevati metodologijo in merila delitve nepremičnin diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, poslovnik o delovanju Skupnega odbora za diplomatsko-konzularno premoženje nekdanje SFRJ, postopke primopredaje konkretnih objektov diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje Jugoslavije ter predloge za prihodnje delo Skupnega odbora.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, v katerem soglaša z odprtjem generalnega konzulata Republike Madžarske v Lendavi s konzularnim območjem upravnih enot Lendave, Lenarta, Murske Sobote, Ljutomera, Pesnice, Ptuja, Gornje Radgone, Ormoža in Maribora. Ob dogovarjanju za odprtje generalnega konzulata Republike Slovenije v Monoštru, ki je bil odprt 4. aprila 1996, je Madžarska najavila namero za odprtje svojega generalnega konzulata v Lendavi. 4. 9. 2001 je uradno zaprosila za soglasje o odprtju generalnega konzulata s sedežem v Lendavi. Odprtje konzulata je predvideno v začetku leta 2002.

 

Vlada RS je na današnji seji imenovala tudi člane slovenske delegacije v Stalni mešani komisiji po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Slovensko delegacijo bo vodil dr. Benjamin Lukman, državni podsekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. V skladu s sporazumom bo naloga Stalne mešane komisije skrb za pravilno uporabo in izvajanje Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju ter razvijanje obmejnega prometa. Komisija bo lahko pričela s svojim delovanjem, ko bo svojo delegacijo imenovala tudi hrvaška stran.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da soglaša s postavitvijo kipa Joannisa A. Kapodistriasa na Vrtu Pokrajinskega arhiva Koper in s parcelacijo parcele št. 382/4, k.o Koper. Mestna občina Koper s tem prevzame stroške ureditve in vzdrževanje parka. V okviru znanstveno kulturnega sodelovanja med Mestno občino Koper in Grško Vlado je bila izražena želja, da bi se v Kopru postavil kip prvega grškega predsednika vlade Ioannisa A. Kapodistriasa (1776-1831), katerega predniki izhajajo iz Kopra. Mestna občina želi postaviti predmetni kip na vrtu Pokrajinskega arhiva Koper. Občina bi na svoje stroške vrt primerno uredila s tlakovanjem in nasadi, hkrati pa bi prevzela tudi obveznost vzdrževanja parka, tako kot to izvaja na vseh drugih javnih površinah. Mestna občina Koper in Pokrajinski arhiv Koper v ta namen skleneta pogodbo o postavitvi kipa Ioannisa A. Kapodistriasa in ureditvi medsebojnih razmerij. Mestna občina Koper in Pokrajinski arhiv Koper, sta izrazila željo za parcelacijo, tako da bi vrt predstavljal samostojno parcelo, zato predlagata, da se opravi parcelacija parcele št. 382/4 K.o. Koper, tako da se razdeli v skladu z načrtom parcele z dne 11.9.2001, ki ga je izdala Geodetska uprava Koper, Izpostava Koper.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela tudi poročilo o opravljenih pogovorih in uskladitvi besedila Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Helenske republike o rednem zračnem prometu z usklajenim besedilom sporazuma. Za podpis sporazuma je pooblastila Samuela Žbogarja, državnega sekretarja za bilateralo v MZZ.

 

 

Urad vlade


Časovno obdobje

Potrdi