Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

6.12.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 53. seji, dne 06. decembra 2001

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - hitri postopek

 

Eden izmed poglavitnih ciljev predlaganih sprememb navedenega zakona je znižanje višine predpisane zamudne obrestne mere glede na sedanjo višino tržnih obrestnih mer za tolarska kratkoročna posojila nebančnemu sektorju in v določitvi ustreznejšega načina izračuna, ki upošteva usmeritve 3. člena evropske smernice (2000/35/EC) in prehod na izkazovanje v nominalni višini s spremenljivo obrestno mero. Predlagana višina predpisane zamudne obrestne mere izhaja tudi iz načela, da morajo zamudne obresti predstavljati takšno breme za dolžnika, da njegova dajatev ne bo enakovredna koristi, ki jo prejme z odlaganjem plačila ter na ta način opravlja tudi svojo ekonomsko funkcijo s ciljem zmanjševanja finančne nediscipline.

Predlagane spremembe razširjajo načelo denarnega nominalizma za denarne obveznosti in terjatve in sicer od najkrajšega roka dospelosti (do 30 dni), ki ga je že uvedel sedaj veljavni zakon, na 1 leto in ga v praksi za svoje finančne instrumente do 1 leta uporabljajo že nekaj let tako Banka Slovenije, kakor tudi državna zakladnica in tudi nekatere banke in sicer v obliki izdanih blagajniških zapisov in potrdil o vlogah. Uvedba nominalizma za novo sklenjena pogodbena razmerja do 1 leta in sočasno linearnega izračuna obresti predstavlja prilagoditev ureditve določanja in izračunavanja obrestnih mer ter obresti mednarodni finančni praksi, spremembam slovenskih računovodskih standardov in priporočilom Mednarodnega denarnega sklada ter Evropske komisije.

Predlagatelj je v zakonu za določitev spremenljivih obrestnih mer, poleg uporabe dosedanje temeljne obrestne mere, katere višina je odvisna od pretekle inflacije, predvidel tudi uporabo drugih izbranih tržnih obrestnih mer, katerih višina se oblikuje v odvisnosti od pričakovane inflacije in razmer na denarnem trgu. Spremenljive tržne obrestne mere uporabljajo tako v državah članicah EU (medbančne obrestne mere LIBOR, EURIBOR), kakor tudi v nekaterih državah kandidatkah (medbančne obrestne mere Madžarske – BIBOR, Češke – PRIBOR, Poljske - WIBOR).

Poleg uvedbe nominalizma in postopne ukinitve TOMa, je cilj zakona vzpostaviti pogoje za razvoj delovanja slovenskega medbančnega denarnega trga in dnevnega javnega objavljanja slovenskih medbančnih obrestnih mer, ki naj bi v nadaljevanju procesa razvoja denarnega trga in sicer tako glede števila poslov po obsegu, kakor tudi različnih vrst poslov glede na različne ročnosti, pripeljal do ustreznih referenčnih obrestnih mer v domači valuti.

Glede na to, da se na razvitih evropskih in drugih denarnih trgih, katerim se bomo morali s svojimi finančnimi instrumenti v kratkem času približati oziroma prilagoditi, uporabljajo kot referenčne obrestne mere večinoma medbančne obrestne mere, je predlagatelj z namenom, da omogoči razvoj slovenskega medbančnega denarnega trga, pooblastil Združenje bank Slovenije, da dnevno izračunava in objavlja slovenske medbančne obrestne mere v skladu z metodologijo, ki jo določi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V ta namen je tudi v postopku sprejemanja Dogovor med bankami o oblikovanju slovenskih medbančnih obrestnih mer, ki opredeljuje način zajemanja, izračunavanja in objavljanja obrestnih mer za medbančna likvidnostna posojila in za medbančne depozite v domači valuti standardnih značilnosti in ročnosti.

Namen in cilj dnevnega javnega objavljanja slovenskih medbančnih obrestnih mer kot je opredeljeno v zakonu in medbančnem Dogovoru, je na eni strani informiranje vseh udeležencev domačega denarnega trga o dnevni višini in gibanju medbančnih obrestnih mer, ki bodo sočasno tudi v 'pomoč' - orientacijo poslovnim bankam pri oblikovanju njihovih nominalnih obrestnih mer, na drugi strani pa naj bi v Dogovoru opredeljena metodologija omogočala uporabo tovrstnih obrestnih mer pri večini pogodbenih odnosov, v smislu referenčnih obrestnih mer, na katere se dodajajo pribitki oz. odbitki.

 

 

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na izplačane plače – tretja obravnava

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na izplačane plače je bil v drugi obravnavi sprejet na 11. izredni seji Državnega zbora, dne 27. 11.2001. Ob tem je DZ sprejel sklepa, da naj vlada pripravi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na izplačane plače za tretjo obravnavo, ki naj se opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena Poslovnika DZ, kar pomeni, da se lahko opravi po preteku najmanj 7 dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji.

V skladu s predlogom zakona, ki je pripravljen za tretjo obravnavo, se bo dvignila spodnja meja obdavčitve izplačanih plač za en razred, kar pomeni, da bodo plače do višine 130.000 tolarjev neobdavčene, hkrati pa se bo znižala obdavčitev plač nad 130.000 tolarjev, in sicer za 0,20 odstotnih točk.

Po zadnjih podatkih so tega davka razbremenjene plače okrog 29% delavcev, po stopnji 2% pa so obdavčene plače 11% delavcev. S predlagano davčno lestvico bodo popolnoma razbremenjene plačila tega davka plače približno 40 % delavcev. Ocenjujemo, da bo zaradi predlagane spremembe zakona prišlo do okrog 5,7 mlrd tolarjev proračunskega izpada prihodkov na letnem nivoju.

Poleg navedenega predlog zakona prinaša tudi, upoštevaje določila Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, oprostitev plačevanja davka na izplačane plače za diplomatska predstavništva in konzulate, ki delujejo v Republiki Sloveniji.

 

 

Informacija o pogajanjih za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Poročilo o končanih pogajanjih za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih z osnutkom sporazuma. Ob tem je ocenila, da so možnosti za nadaljnja pogajanja izčrpane, da gre za formalno pravno korekten sporazum in da je njegov sprejem v zunanjepolitičnem interesu Republike Slovenije. Vlada RS je tudi sklenila, da bo po podpisu sporazuma s strani zunanjega ministra sporazum istočasno poslala v postopek ratifikacije v Državni zbor in Ustavnemu sodišču RS v predhodno mnenje o njegovi skladnosti z ustavnim in pravnim redom Slovenije.

 

 

Dodatno pogajalsko izhodišče Republike Slovenije za poglavje 2 – Prost pretok oseb

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela dodatno pogajalsko izhodišče Republike Slovenije za poglavje 2 – Prost pretok oseb in ga posredovala Državnemu Zboru RS v potrditev.

Vlada RS je že na prejšnji seji sprejela sklep, v katerem ugotavlja, da so izrabljene vse možnosti za spremembo Skupnega stališč EU k poglavju, ki ureja prost pretok delavcev.

 

Na podlagi tega sklepa je Vlada RS danes sprejela dodatna pogajalska izhodišča k Skupnemu stališču Evropske unije (CONF-SI 24/01), v katerem ponovno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je omejevanje prostega pretoka delavcev ob vstopu v EU za slovensko stran nepotrebno. Glede na to, da pa ni nobenih možnosti za spremembo Skupnega stališča EU in v interesu zapiranja drugih poglavij, je Vlada RS sprejela sklep, da stališču EU ne nasprotuje in sprejema prehodno obdobje za prost pretok delavcev pod naslednjimi pogoji:

- v času trajanja uporabe nacionalnih ukrepov sedanje države članice za delavce državljane RS, lahko Republika Slovenija uporablja enakovredne nacionalne ukrepe za delavce državljane take sedanje države članice;

- dokler katerakoli sedanja država članica uporablja nacionalne ukrepe za državljane nove države članice, lahko Republika Slovenija uporabi varnostno klavzulo, v skladu z zgoraj orisanim mehanizmom, zoper državljane novih držav članic, z izjemo Cipra in Malte;

- če nova država članica uporabi nacionalne ukrepe zoper slovenske državljane, lahko Republika Slovenija uporabi enakovredne nacionalne ukrepe zoper to državo. Republika Slovenija meni, da je ta pogoj potreben, ker še ni popolnoma jasno, kakšna bo dokončna ureditev z vsemi novimi državami članicami. V primeru, da bo ta takšna, da je pogoj nepotreben, Slovenija ne bo vztrajala pri njegovi vključitvi v pridružitveni sporazum.

 

 

Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu, ki določa 4% povišanje cen prevoza potnikov po železnici z dnem 27.12.2001.

Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu so se v preteklem letu povišale dvakrat, in sicer 1.4.2000 za 5% in 1.7.2000 za 3% (v skupnem znesku za 8,2%). V letošnjem letu so se cene povišale dne 1.2.2001 za 5% in dne 1.8.2001 za 3%.

Rast cen v notranjem železniškem potniškem prometu je v obdobju od leta 1992 do novembra 2001 znašala 123,9%, rast cen v javnem avtobusnem prometu pa je v istem času znašala 265,5%. Inflacijska stopnja v Sloveniji je v istem obdobju znašala 150,5%, kar pomeni, da je od leta 1992 do novembra 2001 bila rast cen prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu nižja od rasti inflacije za 26,6% točk oziroma za 11,8% glede na celotno obdobje.

Na osnovi pripravljene primerjave višine cen za potniški vlak v primestnem prometu po posameznih državah v mesecu juniju 2001 je bilo ugotovljeno, da so bile cene na Poljskem, Češki in Portugalski nekoliko nižje od cen v Sloveniji, cene v Hrvaški in Italiji so približno na slovenskim nivoju, cene v Avstriji, Španiji, Nemčiji in Belgiji pa bistveno presegajo cene v Sloveniji.

 

 

Uredba o določitvi najvišje drobnoprodajne cene utekočinjenega naftnega plina

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o določitvi najvišje drobnoprodajne cene utekočinjenega naftnega plina, ki določa, da se s 15.12.2001, zaradi znižanja nabavnih cen, zniža drobnoprodajna cena utekočinjenega naftnega plina za 2,7 % in sicer iz 226,10 SIT/kg na 219,90 SIT/kg

Zadnja sprememba – povečanje cene je bilo 16.12.2000, ko se je cena povečala za 5,8 % in sicer iz 213,70 SIT/kg na 226,10 SIT/kg.

 

 

Sprememba koncesijske pogodbe za opravljanje storitev UMTS

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da podpiše aneks k koncesijski pogodbi za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje telekomunikacijskih storitev UMTS/IMT - 2000, ki je bila sklenjena med Vlado RS in družbo MOBITEL dne 27.11.2001. S spremenjeno koncesijsko pogodbo bo družba Mobitel plačala celotno koncesijsko dajatev v enem obroku do 28.12.2001.

V skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo ima koncesionar možnost izbrati način plačila enkratne koncesijske dajatve in sicer: v celoti v šestdesetih dneh od sklenitve koncesijske pogodbe ali v dveh obrokih, kjer je treba plačati polovico zneska v šestdesetih dneh od sklenitve koncesijske pogodbe, ostalo polovico, obrestovano z obrestno mero dvanajstmesečne zakladne menice RS, ki velja na dan plačila prvega obroka, pa najkasneje eno leto po plačilu prvega obroka. V skladu s drugim odstavkom z 31. člena Uredbe o podelitvi koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT – 2000 (Ur.l. RS, št. 16/2001) lahko vsaka pogodbena stranka zahteva spremembo koncesijske pogodbe. Ko se stranki o tem sporazumeta, lahko spremenita tiste njene določbe, ki ne izhajajo iz te uredbe. Enaka določba izhaja iz 37. člena koncesijske pogodbe. Koncesionar je v postopku pogajanj za sklenitev koncesijske pogodbe izbral možnost, da plača koncesijsko dajatev v dveh obrokih. Nato je koncedent predlagal koncesionarju spremembo 27. člena koncesijske pogodbe tako, da koncesionar plača celotno koncesijsko dajatev v enem obroku do 28.12.2001. Koncesionar je pristal na takšno spremembo koncesijske pogodbe, zato sta se obe stranki dogovorili, da se koncesijska pogodba spremeni s predlaganim aneksom.

 

 

Javni razpis za opravljanje gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s potekom postopka in končno oceno ponudb, prispelih na javni razpis za opravljanje gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla.

Zaradi nepodelitve koncesije se še vnaprej uporabljajo določbe 38.b člena Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla (Uradni list RS, 11/01, 58/01).

Komisija za vodenje postopka in izbiro koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla je po včerajšnjem sestanku ugotovila, da je prejela dve ponudbi (Karanta Ljubljana, d.o.o. in Koto, d.d., Ljubljana). Ponudba Koto je bila zavrnjena iz razloga, ker ni bila predložena v ponudbi zahtevana bančna garancija, ponudba pa je bila veljavna le do 4. novembra 2001. Ponudbi Karante pa ni bilo predloženo dovoljenje pristojnih organov Republike Italije o možnosti izvoza nizkorizičnih klavničnih odpadkov v Italijo in dovoljenje za njihovo predelavo.

Odgovor na pismo Varuha človekovih pravic v zvezi s pravno ureditvijo plačevanja prispevkov za socialno varnost duhovnikov

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala odgovor na pismo Varuha človekovih pravic v zvezi s pravno ureditvijo plačevanja prispevkov za socialno varnost duhovnikov, ki ga je pripravil in v obravnavo predložil Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti in ga zadolžila, da s pridobitvijo ustreznih strokovnih mnenj dodatno prouči možnosti oblikovanja zakonske ureditve kriterijev za dodeljevanje gmotne podpore verskim skupnostim, ki so v Republiki Sloveniji prijavile svojo ustanovitev.

V svojem odgovoru Vlada Republike Slovenije navaja zakonske podlage, način in obseg izplačil ter svoj namen dodatno proučiti potrebo po dopolnitvi sedanje normativne ureditve.

Proračunska postavka prispevki duhovnikom so namenska gmotna podpora verskim skupnostim, ki jo v skladu z določbo Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, na predlog Urada Vlade RS za verske skupnosti oziroma Vlade RS s sprejemom proračuna potrdi Državni zbor RS. Prejemniki sredstev so verske skupnosti, ki samostojno razpolagajo z dodeljenimi gmotnimi sredstvi.

Navedeno gmotno podporo trenutno prejema 6 verskih skupnosti in sicer: Rimskokatoliška cerkev za 1124 duhovnikov; Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji za 10 duhovnikov;

Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji za 6 duhovnikov; Srbska pravoslavna cerkev za 5 duhovnikov; Islamska skupnost za 9 duhovnikov in Krščanska adventistična cerkev za 10 duhovnikov.

 

 

Pobuda g. Janeza Cimpermana, poslanca Državnega zbora RS, za ureditev ustanoviteljstva in prenos lastništva Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna

 

Vprašanje neurejenega pravnega statusa Mladinskega klimatskega zdravilišča je že večkrat obravnavala tako Vlada RS, kot tudi Ministrstvo za zdravje in Državni zbor.

Zdravilišče je po zadnji dograditvi in adaptaciji odprto od leta 1987, ko je takratni Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izdal odločbo št.514-2/87 z dne 10.12.1987 o verifikaciji Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, Preserje. Istega leta je Zdravstvena skupnost mesta Ljubljana sprejela sklep o ustanovitvi Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna. Glede na pravno nasledstvo in skladno z določili zakona o zavodih (Uradni list RS, št.12/91, 45/94, 8/96 in 36/00) je leta 1991 ustanovitelj Mladinskega klimatskega zdravilišča postala takratna Mestna občina Ljubljana.

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94, 45/94,57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98,12/99, 59/99, 70/00 in 100/00) je na območju mesta Ljubljane nastalo devet oziroma deset novih občin, ki so njegove pravne naslednice. Po določbi 100a. člena navedenega zakona izvršujejo ustanoviteljske pravice do javnih zavodov, ustanovljenih za območje več občin, dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic, organi tiste občine, v kateri je sedež javnega zavoda, ob soglasju vseh občin na tem območju. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna ima sedež v novo nastali občini Brezovica in bi ustanovitveni akt v prehodnem obdobju moral sprejeti organ te občine ob soglasju preostalih novo nastalih občin.

Glede na to, da je bila ta neurejenost povezana z nerešenimi premoženjsko-pravnimi razmerji med Mestno občino Ljubljana in novo nastalimi občinami na območju bivših ljubljanskih občin, in da je po sprejemu delitvene bilance med prizadetimi občinami v letošnjem letu občina Brezovica postala edina ustanoviteljica in lastnica Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, bo Ministrstvo za zdravje, sedaj, ko je položaj glede lastništva razčiščen, lahko pristopilo k reševanju navedenega vprašanja in predlagalo ustrezne rešitve.

Zdravilišča so v Sloveniji v glavnem ustanovljena in delujejo kot gospodarske družbe, ki preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev izvajajo na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi boljše izkoriščenosti kapacitet ter naravnega zdravilnega sredstva pa zdravilišča kot gospodarske družbe opravljajo in razvijajo tudi turistične, gostinske in druge dejavnosti.

Odločitev o prenosu ustanoviteljstva Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna z občine Brezovica na Republiko Slovenijo, oziroma o drugačni možni pravni ureditvi, je zato povezana z natančno preučitvijo možnosti in primerjave s sorodnimi sistemi lastništva zdravstvenih in zdraviliških zavodov in družb ter zdravstvenega zavarovanja v drugih državah. Povezana je z vsebino programa, ki ga takšno zdravilišče lahko opravlja, ter s potrebami prebivalstva Republike Slovenije ter finančnimi in drugimi možnostmi v okviru sredstev, ki jih v Sloveniji v okviru bruto domačega proizvoda namenjamo za zdravstvo. Možnosti bo potrebno preveriti in preučiti na strokovnih organih, predvsem pa na Razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo, na drugih razširjenih strokovnih kolegijih ter na Zdravstvenem svetu. Postopek bo zaradi kompleksnosti lahko trajal nekaj mesecev.

 

 

Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2001

 

Vlada RS je na današnji seji odločala tudi o spornih vprašanjih iz aneksa k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2001. V skladu z določili 63.člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Ministrstvo za zdravje, ZZZS, pristojni zbornici in združenje zdravstvenih zavodov sprejemajo izhodišča za obseg programov zdravstvenih storitev, kadrovske in materilane zmogljivosti, obseg sredstev ter izhodišče za vrednotenje programov in določanje cen storitev. Ta izhodišča so določena v vsakoletnem Splošnem dogovoru . Če se partnerji o spornih vprašanjih ne morejo dogovoriti niti s pomočjo arbitraže , o spornih vprašanjih odloči vlada. Eno od spornih vprašanj o katerih je danes odločila vlada je bila valorizacija materialnih stroškov, ki se po predlogu iz aneksa revalotizirajo v skladu s povprečno stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin, kot je opredeljena v makroekonomskih izhodiščih za pripravo državnega proračuna in javnih financ.

 

 

Sklep o dokapitalizaciji Slovenske razvojne družbe

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o dokapitalizaciji Slovenske razvojne družbe. V skladu z določili zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se z vladnim sklepom dokapitalizira Slovenska razvojna družba, d.d. v višini 109.802.876,00 SIT. Ta sredstva se namenijo za tehnološki razvoj.

 

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti in sprejela besedilo ter ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. S sklenitvijo sporazuma je dana pravna podlaga za krepitev sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti v korist slovenske manjšine v Republiki Avstriji, Slovencev izven poselitvenega območja slovenske manjšine v Republiki Avstriji in tudi nemško govorečih državljanov v Republiki Sloveniji.

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Sporazum je bil sklenjen z namenom zagotovitve boljših pogojev slovenskim izvoznikom na tržišču Bosne in Hercegovine. Na podlagi sporazuma o prosti trgovini se bodo tako za industrijske kot za kmetijske izdelke po poreklu iz Slovenije že 1. januarja 2002 carine pri uvozu blaga slovenskega porekla v BiH zmanjšale za 30%. Pomen BiH kot izvozne partnerice Slovenije je od leta 1992 do 2000 naraščal, saj je bila BiH leta 1992 na 23. mestu, leta 2000 pa že na 6. mestu po vrednosti izvoza Slovenije v njenem celotnem izvozu.

 

Vlada RS je na današnji seji za popotresno obnovo 4 objektov v zasebni lasti zagotovila 12,6 milijona tolarjev državne pomoči. Ti upravičenci lahko pridobijo tudi stanovanjska posojila v višini 31,7 milijona tolarjev

 

 

Kadrovske zadeve

 

Vlada RS je na današnji seji za novega državnega sekretarja za železnice v Ministrstvu za promet imenovala mag. Matjaža Kneza, za novega državnega sekretarja za letalstvo pa Miha Šorna.

Vlada RS je na današnji seji dr. Slavka Hanžela razrešila s funkcije državnega sekretarja za železnice v Ministrstvu za promet.

 

Urad Vlade RS za informiranje


Časovno obdobje

Potrdi