Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

20.12.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 55. seji, 20. decembra 2001

Zakon o urejanju prostora

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela zakon o urejanju prostora in ga posredovala v državni zbor v prvo obravnavo.

Novi zakon o urejanju prostora ureja vrsto problemov, ki jih dosedanja zakonodaja zaradi njene prilagojenosti preteklemu družbenemu sistemu ni celovito reševala. Reforma normativnega in organizacijskega vidika prostorskega urejanja, ki jo zasleduje ta zakon, zajema in postavlja nova pravila zlasti glede sistema prostorskih aktov in njihove vsebine, priznanja in uveljavljanja tržnih instrumentov na področju prostorskega urejanja, nove vloge lokalnih skupnosti pri urejanju prostora ter upoštevanja zasebne lastnine kot ene temeljnih ustavnih kategorij.

Zakon jasno razmejuje pristojnosti na področju urejanja prostora med državo in občinami, poleg tega pa uvaja regionalni nivo prostorskega načrtovanja po principu partnerstva med državo in občinami, hkrati pa predvideva že kontinuiteto prostorskega načrtovanja po ustanovitvi pokrajin.

Z novimi rešitvami v zakonu se skrajšuje tudi postopek sprejemanja prostorih aktov, saj so za pridobivanje soglasij ter potrditve aktov posebej predpisani roki, v primeru molka organa pa se šteje, da ti organi nimajo pripomb. Ravno tako je s še bolj skrajšanim postopkom mogoče hitro izpeljati manjše spremembe prostorskih aktov, kar omogoča občini, da se hitreje odziva na razvojne potrebe.

Zakon uvaja tudi nove instrumente prostorskega urejanja, kot je na primer urbanistična pogodba, s katero se lahko investitor in občina dogovorita o izvedbi prostorskih ureditev, kar omogoča večjo intenzivnost kapitalskih vlaganj tudi v projekte, ki so v javni koristi. Za izvedbo takih ureditev se lahko sprejme tudi pogojni lokacijski načrt z znanimi udeleženci ter odloženim rokom njegovega izvajanja. Če izvajanje takega lokacijskega načrta v določenem roku ni zagotovljeno, načrt preneha veljati.

Večjo varnost pri izvajanju investicije namere pa zagotavlja tudi z novim zakonom predvidena obveznost izdaje lokacijske informacije, ki so jo država in občine na zahtevo dolžne izdati vsakomur. V lokacijski informaciji bodo med drugim navedeni podatki o namenski rabi prostora in drugih pogojih v zvezi z načrtovanjem in izvedbo posegov v prostor.

Za aktivno zemljiško politiko je z zakonom predvidenih vrsta prostorskih ukrepov, kot so predkupna pravica občine, komasacija zemljišč za gradnjo in začasne prepovedi poseganja v prostor do sprejema predvidenega prostorskega akta.

Z zakonom je omogočeno tudi aktiviranje privatnega kapitala v zvezi z opremljanjem zemljišč za gradnjo, program opremljanja zemljišč pa je navezan na prostorski akt oziroma njegovo realizacijo, s čemer se dosledneje zagotavlja gradnja na komunalno opremljenih zemljiščih.

Zakon uvaja tudi sistem zbirk prostorskih podatkov s ciljem, da se na enem mestu pridobijo pomembni prostorski podatki za načrtovanje in dovoljevanje posegov v prostor.

Z novim zakonom želimo zagotoviti tudi visoko stopnjo strokovnosti pri prostorskem načrtovanju, zato zakon predvideva ustanovitev posebne strokovne zbornice.

Zakon bo nadomestil sedanji zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o urejanju prostora in zakon o stavbnih zemljiščih.

Skupaj z zakonom o graditvi objektov predstavlja ključni del antibirokratskega programa vlade.

 

Zakon o graditvi objektov

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela zakon o graditvi objektov in ga posredovala v državni zbor v prvo obravnavo.

Zakon nadomešča sedanji zakon o graditvi objektov iz leta 1984. Novi zakon o graditvi objektov bo ohranil vse rešitve starega zakona, ki so se v dosedanjih praksi že izkazale za ustrezne. Bistveni cilj in namen novega zakona pa je, da se bistveno skrajša čas, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in ko se mu to dovoljenje izda, da se po tem, ko je gradnja končana, brez nepotrebnih zapletov in v čim krajšem času tudi izda uporabno dovoljenje ter da se nato objekt tudi vpiše v uradne evidence – zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Zakon bo omogočil odpravljanje številnih nepotrebnih ovir za investitorje prav tako pa tudi hitrejši gospodarski razvoj Republike Slovenije.

Novi zakon med drugim ureja največjo pomanjkljivost sedanjih predpisov, to je pridobivanje dovoljenj za gradnje. Po sedanjih predpisih je namreč potrebno najprej lokacijsko, nato pa še gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo, katerega zahtevi pa mora investitor priložiti vse, kar je zahtevano za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Z uveljavitvijo novega zakona bo v Sloveniji tako kot povsod v razvitem svetu potrebno samo eno dovoljenje: gradbeno dovoljenje. Zakon namreč določa, da so vsi dosedanji 'posegi v prostor' samo objekti, ki se razvrščajo na stavbe in inženirske zgradbe, ti objekti pa se tudi razvrščajo na enostavne, nezahtevne in zahtevne. Za enostavne objekte tako sploh ne bo potrebno nobeno dovoljenje, ampak le prijava (začetka del), za nezahtevne objekte bo potreben načrt gradbenih konstrukcij in druga poenostavljena dokumentacija, odvisna od vrste stavbe. Le za zahtevne objekte bo potrebno več projektantskega napora, zanje in za projekte, izdelane v tujini, pa je predvidena tudi obvezna revizija.

Pomembna novost zakona je tudi ta, da jasno določa, kdo lahko nastopa kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Stranke v postopku so namreč razen investitorja samo še lastniki zemljišč in objektov ter imetniki drugih stvarnih pravic na teh nepremičninah v vplivnem območju objekta (ne več vsi sosedje). Zakon natančneje določa tudi soglasjedajalce ter njihove pravice in obveznosti. Nalaga jim rok, v katerem morajo izdati soglasje (8 oziroma 30 dni). Če v tem roku soglasja ali utemeljene zavrnitve ne bodo dali, se bo soglasje avtomatično štelo za izdano.

Prav tako je pomembna novost zakona tudi ta, da omogoča začetek gradnje pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti Če torej investitor začne z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti, se to ne bo štelo za prekršek.

Zakon predvideva še posebej skrajšan postopek za izdajo dovoljenj za vse objekte javne infrastrukture.

Zakon tudi ureja pojmovno zmešnjavo iz sedanjih predpisov o urejanju prostora in naselij in graditve objektov, ki ne urejajo, kaj je to objekt, kaj naprava, kaj pa drug poseg v prostor. Novi zakon namreč daje podlago za izdajo vladne uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vseh vrst objektov, na podlagi katere bo šele mogoče urediti pravni red v izrazoslovju. Evropa namreč ne prizna izraza 'objekt, naprava ali drug poseg v prostor', ampak samo stavbo in inženirsko zgradbo. Tako je bilo pri nas tudi pred letom 1980, ko se je tudi v Sloveniji uvedlo t.i. družbeno planiranje. Med inženirske zgradbe pa seveda ne sodijo samo ceste, mostovi, železnice in cevovodi, ampak tudi rudniki, pokopališča, parki …

Bistveni cilj predlaganega zakona je tudi v tem, da bo pravna ureditev področja graditve objektov v Sloveniji v celoti usklajena z evropskimi predpisi na tem področju.

Skupaj z zakonom o urejanju prostora predstavlja ključni del antibirokratskega programa vlade.

 

Politika urejanja prostora Slovenije

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Politiko urejanja prostora Republike Slovenije in jo skupaj z osnutkoma zakona o urejanju prostora in graditvi objektov posredovala v državni zbor v informacijo.

Gre za dolgoročen dokument, ki pomeni doseženo stopnjo soglasja o bistvenih ciljih urejanja prostora in je kot taka temeljno vodilo za usklajeno usmerjanje prostorskega razvoja. Predstavlja okvir za usklajevanje sektorskih politik, ki dobiva vedno pomembnejšo vlogo tudi v širšem evropskem okviru. Dokument je tudi podlaga za reformo sistema urejanja prostora in pripravo Prostorske zasnove Slovenije.

Dokument prikazuje razmere na področju prostorskega razvoja, opredeljuje nekatera načela in cilje urejanja prostora ter podaja usmeritve, ki so osredotočene na učinkovito ukrepanje pri razreševanju prostorskih problemov.

S tem dokumentom kot prvim aktom države na področju prostorskega razvoja bomo omogočili usklajevanje sektorskih politik in prostorskih odločitev v skladu z načeli in cilji gospodarskega in socialnega razvoja ter ohranjanja in razvoja kvalitete naravnega, bivalnega in delovnega okolja na ozemlju celotne države. Hkrati bomo zagotovili ohranjanje danih in ustvarjenih prednosti Slovenije v evropskih integracijskih procesih.

Resolucija o politiki urejanja prostora je skupaj z Oceno stanja in teženj prostora v obravnavi istočasno s predlogom zakona o urejanju prostora. Politika daje zakonu obenem okvir in usmeritev, hkrati pa zakon obravnava kot enega od najpomembnejših instrumentov za doseganje postavljenih ciljev. Pri nastajanju tega dokumenta so bili upoštevani tudi drugi dokumenti, ki jih je sprejela vlada, med katerimi je treba še posebej omeniti Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in Strategijo regionalnega razvoja Slovenije.

 

Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije in jo skupaj z osnutkoma zakona o urejanju prostora in graditvi objektov posredovala v državni zbor v informacijo.

Dokument izpostavlja poglavitne značilnosti slovenskega prostora ter najbolj pereče probleme prostorskega razvoja in sedanjega sistema prostorskega načrtovanja.

Ocena stanja je podlaga in utemeljitev Resolucije o politiki urejanja prostora in iz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodo povezani v enoten sistem urejanja prostora (zakon o urejanju prostora, prostorska zasnova Slovenije itd.). Predstavlja izhodišče za oblikovanje temeljnih ciljev in usmeritev prostorskega razvoja ter podlago za uveljavitev učinkovitega sistema urejanja prostora. Pomeni tudi izhodišče za pripravo enotne metodologije z merili in kazalci za stalno spremljanje stanja in teženj v prostoru (monitornig), ki bo podlaga za pripravo rednih poročil o stanju in težnjah na področju urejanja prostora. Vzpostavljen sistem meril in kazalcev bo omogočil pregled in kontrolo nad izvajanjem zastavljenih ciljev ter možnost hitrega in učinkovitega ukrepanja v primeru ugotovljenih odstopanj ali spremenjenih pogojev.

 

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Strategija, ki pomeni tudi izpolnjevanje obvez iz zakona o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti, določa za obdobje naslednjih deset let sklop specifičnih ciljev in usmeritev za usklajeno izvajanje ukrepov, ki prispevajo k doseganju treh glavnih ciljev omenjene konvencije: ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostno rabo njenih sestavin, pošteno in pravično delitev koristi genskih virov.

Strategija je bila pripravljena na podlagi pregleda stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, ocene stanja in vzrokov za upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi in strategij biotske raznovrstnosti sosednjih držav in držav Evropske unije.

Omenjena strategija poudarja ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja pripadajočih združb rastlinskih in živalskih vrst (habitatnih tipov), predvsem najbolj ogroženih tipov – obalnih, morskih in celinskih voda, barij in močvirij, mokrotnih in vlažnih travišč, podzemeljskih habitatnih tipov in zaradi velikosti populacij evropsko ogroženih vrst zelo pomembnih – gozdov.

Strategija upošteva tudi določilo konvencije o biološki raznovrstnosti, da je treba ogrožanje odpravljati pri njihovih vzrokih in zato postavlja usmeritve za ključne dejavnosti trajnostne rabe sestavin biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. V tem delu daje strategija pomemben prispevek konceptu trajnostnega razvoja in določnejšemu vključevanju drugih resorjev vanj. Prispevala naj bi tudi k povezovanju ukrepov ključnih resorjev za ohranjanje raznovrstnosti. Ključni proces za doseganje ciljev pa bo priprava in izvajanje medresorskega štiriletnega akcijskega načrta, ki ga strategija predvideva za poglavitne sektorske razvojne politike, pripravljen pa naj bi bil leto po sprejemu strategije.

 

Predlog Socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004 in ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Vlada Dimovskega, pooblastila, da prične pogajanja s socialnimi partnerji.

Struktura predloga socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004 sledi prejšnjim socialnim sporazumom, zgleduje pa se tudi po dokumentih, ki so jih v času pristopanja k monetarni uniji sprejemale države EU.

S predlogom socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004 želijo socialni partnerji doseči dva skupna razvojna cilja, to pa sta uravnotežen socialno ekonomski razvoj in članstvo v EU.

Socialni sporazum opredeljuje naloge, ukrepe in aktivnosti socialnih partnerjev na najpomembnejših področjih njihovega delovanja.

 

Obrambna strategija Republike Slovenije

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala in sprejela Obrambno strategijo Republike Slovenije, ki določa cilje, usmeritve in temeljne rešitve za nadaljnji razvoj obrambnega sistema in njegovih sestavin.

Obrambna strategija v skladu z navedenimi dokumenti določa cilje, usmeritve in temeljne rešitve za nadaljnji razvoj obrambnega sistema in njegovih sestavin. Skupaj z splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske predstavlja temeljni razvojni dokument na obrambnem področju. Obsega cilje, usmeritve in rešitve za preoblikovanje obrambnega sistema, ki upoštevajo spremembe v varnostnem okolju, ugotovitve iz ocen dosedanjega razvoja vključno z ocenami poteka procesov za vključitev v EU in NATO. Osnovne rešitve v njej bodo upoštevane tudi pri dopolnjevanju normativne ureditve obrambnega področja. V skladu s cilji, opredelitvami in usmeritvami, določenimi v obrambni strategiji, bosta izdelani doktrina vojaške in civilne obrambe.

Kot cilje Republike Slovenije na obrambnem področju strategija določa učinkovito odvračanje vojaških groženj in obramba Republike Slovenije ter njenih interesov z oporo na lastne sile in zmogljivosti ter v sodelovanju z zavezniki, razvoj racionalnega, učinkovitega in z možnostmi države usklajenega obrambnega sistema, zagotavljanje pogojev za neprekinjeno delovanje vitalnih sistemov v izrednem stanju in v vojni, vključitev v NATO in EU, aktivno sodelovanje v prizadevanjih mednarodne skupnosti za vzpostavljanje in ohranjanje miru, varnosti in stabilnosti v svetu ter krepitev bilateralnega in multilateralnega sodelovanja na obrambnem in še posebej na vojaškem področju.

Strategija določa tudi strateški koncept obrambe Republike Slovenije, ki obsega pospešeno preoblikovanje in prilagajanje priprav ter organiziranosti vojaške in civilne obrambe spremembam v varnostnem okolju. Obrambni sistem sestavljata vojaška in civilna obramba, ki morata biti medsebojno usklajeni in povezani. Skladno s parlamentarno ureditvijo Republike Slovenije so v upravljanje in vodenje obrambnega sistema vključeni zakonodajni in izvršni organi oblasti.

Strategija v določa način povezave obrambnega sistema s sistemom notranje varnosti in o povezanosti obrambnega sistema s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, opredeljuje vojaško obrambo, njen namen ter naloge, organiziranost in poveljevanje v Slovenski vojski, civilno obrambo ter določa vire, ki so potrebni za delovanje obrambnega sistema. Strategija določa tudi načela in cilje uveljavljanja sprememb v obrambnem sistemu.

 

Nacionalni program prometne varnosti

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila predlog Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji.

Program je kompleksen, interdisciplinaren in z vidika prometnovarnostne stroke zahteven dokument. Ima jasno opredeljene cilje ter aktivnosti za štiriletno obdobje. Temeljni namen programa je bil tudi opredelitev ključnih nosilcev in časovnih rokov za izvedbo konkretnih nalog, s katerimi se bo zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic. Cilji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa so: zagotoviti širšo družbenopolitična podpora prizadevanjem za izboljšanje prometne varnosti, zagotoviti ustrezno in učinkovito organizacijsko in funkcionalno strukturo državnih in lokalnih organov, opredeliti odgovornost za izvedbo posameznih nalog, zagotoviti horizontalno in vertikalno koordinacijo ter komunikacijo pri načrtovanju, izvajanju, nadzoru in vrednotenju nalog, zagotoviti ustrezno in zadostno kadrovsko zasedbo teles, ki sprejemajo in izvajajo programske aktivnosti, zagotoviti finančne vire, zagotoviti pravočasno izvajanje nalog, vzpostaviti integriran podatkovni sistem, povečati število raziskav o varnosti cestnega prometa, kontinuirano izvajanje izobraževanje in usposabljanje načrtovalcev in izvajalcev programa in prometnih udeležencev.

 

Predlog zakona o živinoreji

 

Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela Zakon o živinoreji in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po hitrem postopku.

Namen zakona je ureditev živinoreje zaradi prireje kakovostnih živalskih proizvodov, ohranjanja kmetijskih površin v njihovi funkciji, ohranjanja krajine in poseljenosti, sprejemanje posebnih ukrepov in materialnih spodbud, ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji in genske banke domačih živali ter zagotavljanje nemotene reje.

Zakon določa cilje živinoreje, pogoje, način reje ter nemoteno rejo, ureja konvencionalno in sonaravno živinorejo in krmno bazo, rejske programe, spreminjanje in ohranjanje lastnosti domačih živali, prenos selekcijskih dosežkov v rejo, ohranjanje genetske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme, strokovne naloge in službe na področju živinoreje in genske banke v živinoreji, organizacije v živinoreji, izobraževalno in raziskovalno delo na področju živinoreje, promet in trg s plemenskim materialom, načine zagotavljanja sredstev za uresničevanje tega zakona ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Temeljni cilj zakona je prilagoditev slovenske zakonodaje s področja živinoreje zakonodaji EU in razmeram Skupne kmetijske politike EU. Zakon daje sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje in razvoj živinoreje ter učinkovito in celovito izvajanje strokovnega dela v živinoreji.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem registru Slovenije

 

Državni zbor Republike Slovenije je na 4. seji dne 10. 04. 2001 opravil prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem registru Slovenije in ugotovil, da je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Pri tem je Vlado Republike Slovenije kot predlagateljico zadolžil, da pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo prouči in upošteva stališča, ki so bila izražena v razpravi o predlogu zakona, zlasti mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, usklajenost predloga tega zakona s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ter prehodno rešitev prevzema podatkov v poslovni register Slovenije glede na predvideno zakonodajno ureditev plačilnega prometa. Glavne spremembe se nanašajo na uskladitev z zadevnimi dokumenti Evropske unije; na trdnejšo določitev postopkov pri vodenju poslovnega registra; na vodenje identifikatorjev, ki se uporabljajo za statistične, analitične, raziskovalne in druge potrebe državne uprave; na sestav in naloge Sveta za koordinacijo vodenja in uporabe poslovnega registra, poleg tega pa je časovno usklajeno vodenje predvidenega identifikatorja o delu stavbe. Opravljeni so bili še manjši redakcijski popravki besedila, ki se nanašajo na oštevilčenje členov. Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo je bila umaknjena rešitev, po kateri bi sedanji ali novi upravitelj poslovnega registra prevzel funkcijo primarne registracije fizičnih oseb, ohranjena pa je možnost, da lahko registrski organi upravljalcu poslovnega registra poverijo posamezna opravila v zvezi z registracijo.

 

Razpis za vpis v študijskem letu 2002/2003 na visokošolskih zavodih v RS

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji (20. 12. 2001) dala je soglasje k razpisu za vpis v študijskem letu 2002/2003 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Za vpis v 1. letnik bo na voljo naslednje število vpisnih mest (rednih in izrednih skupaj): na Univerzi v Ljubljani 14.105, na Univerzi v Mariboru 6.793 in na samostojnih visokošolskih zavodih 1.750 vpisnih mest.

Število vpisnih mest na obeh univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih se je letos spet povečalo, in sicer za 2,3 % .Novi generaciji študentov je v primerjavi s prejšnjim letom ponujenih 563 vpisnih mest več za redni študij, za izrednega pa 46 manj. Za univerzitetni študij skupaj 605 mest več, za visokošolski strokovni pa 88 manj. Za redni študij po univerzitetnih programih bo 415 mest več, za izrednega 190 več. Za drugi tip programov – visokošolski strokovni – bo za redni študij število vpisnih mest za 148 mest večje, za izredni študij pa bo na voljo 236 mest manj kot lani.

Med novostmi je treba omeniti spremenjene vpisne pogoje: zaključne izpite v štiriletnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe bo namreč nadomestila poklicna matura. Zato so popravljeni vpisni pogoji v vseh študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, na 13 fakultetah Univerze v Ljubljani ter 7 fakultetah Univerze v Mariboru pa se bo s poklicno maturo in dodatnim izpitom iz maturitetnega predmeta mogoče vpisati tudi v univerzitetne študijske programe. Svet RS za visoko šolstvo je k vsem navedenim spremembam dal pozitivno mnenje in priporočil njihovo uvedbo.

 

Sklep o določitvi cestninskih cest in višine cestnine

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o določitvi cestninskih cest in višine cestnine. Z njim je uveljavila spremembe, potrebne zaradi uvedbe evra v EU, hkrati pa z evrom uskladila tudi realno vrednost cestnine za prvi cestninski razred.

Vlada RS je zadnjič uskladila cestnine 3. aprila letos, ko je bil evro vreden 215,2800 tolarja. Odtlej pa do 15. decembra se je njegova vrednost zvišala na 221,0899 tolarja ali za 2,6987 odstotka. Za prav toliko se bodo z novim letom povišale cestnine. Ali, izraženo v tolarjih: znesek cestnine za prvi cestninski razred se bo s 1. januarjem 2002 od sedanjih 9,9184 SIT/km povečal na 10,1861 SIT/km. Še vedno pa bo ostal na ravni 0,046 evra.

V skladu z dovoljenjem iz drugega odstavka 49. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99) se cestnina lahko plačuje z naslednjimi tujimi valutami: evro, danska krona, norveška krona, švedska krona, švicarski frank, angleški funt, ameriški dolar, hrvaška kuna. V prehodnem obdobju dveh mesecev (od 1. januarja do 28. februarja 2002) se plačilo cestnine lahko opravi tudi z naslednjimi tujimi valutami: avstrijski šiling, belgijski frank, francoski frank, nemška marka, grška drahma, italijanska lira, nizozemski gulden. Pri plačilu cestnine s tujo valuto se preostanek plačila nad zneskom cestnine vrne v tolarjih.

 

Program dela Darsa za leto 2001

 

Vlada RS je na današnji seji v vlogi skupščine Dužbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (Dars) sprejela program dela Darsa za leto 2001 in ga poslala v soglasje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji izvaja v letu 2001 naloge pri graditvi, vzdrževanju in upravljanju avtocest skladno v veljavno zakonodajo, statutom družbe, Letnim planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001 in Finančnim načrtom za leto 2001. Usmeritve za delo družba črpa tudi iz svoje poslovne politike in Analize izvajanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (stanje 30.4.1999) ter sklepov, ki jih je ob obravnavi te analize dne 28.10.1999 sprejela Vlada RS.

 

Finančni načrt Darsa za leto 2001

 

Vlada RS je na današnji seji v vlogi skupščine Darsa potrdila tudi finančni načrt Darsa za leto 2001, ki je usklajen z Letnim planom razvoja in vzdrževanja za leto 2001 (Ur.l. RS, št. 66/2001). V letu 2001 so predvideni viri sredstev za gradnjo avtocest v skupni višini 52.628,6 mio SIT, in sicer: iz namenskega davka na gorivo (bencinski tolar) je zagotovljenih 28.122 mio SIT; predvideni del cestnine in povračil za financiranje graditve avtocest v letu 2001 znaša 921 mio SIT; iz kreditov Evropske investicijske banke (EIB II, III in IV) je v letu 2001 predvideno črpanje sredstev v skupni vrednosti 10.584 mio SIT; predvideno je tudi črpanje kredita AUTOVIE VENETE S.p.a. v višini 705 mio SIT; med finančnimi krediti je predvideno črpanje dveh domačih kreditov v skupni vrednosti 10.576 mio SIT in tuji finančni kredit v višini 1.074 mio SIT; predvideni so tudi drugi viri v višini 647 mio SIT.

 

Uredba o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Uredbo o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki bo pričela veljati s 1. januarjem 2002.

Uredba določa znižanje izhodiščne cene (ki pokriva stroške nabave, transporta in skladiščenja v baznem obdobju) s 35,78 SIT/Sm3 na 34,66 SIT/Sm3 oziroma za 3,1 %.

Na podlagi ocen podatkov v elementih in ocene tečaja dolarja izračunana povprečna prodajna cena zemeljskega plina iz transportnega omrežja po predlaganemu modelu je za 5,1 % nižja od trenutno veljavne, ki je 40,27 SIT/Sm3.

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela odlok o operativnem programu odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda območij poselitve velikosti med 2000 in 15000 populacijskih enot in pod 2000 populacijskih enot.

Omenjeni operativni program določa program ukrepov s časovnim in finančnim (stroški in viri investicij) načrtom izvajanja sanacije komunalnih virov onesnaženja (odvodnje in čiščenja) na občutljivih območjih z dodatnim poudarkom na območjih zalog podtalnice in kraških virov za namen vodooskrbe in naravovarstveno zaščitenih območjih. Program določa ukrepe za zmanjšanje onesnaženja neposredno v površinske in posredno v podzemne vode, ki ga povzroča urbana in razdrobljena poselitev. Operativni program je glede na nacionalne prioritete bistvenega pomena, saj ščiti vodne vire vodooskrbe, naravne krajinske parke in občutljiva območja vodotokov.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela uredbo o spremembah uredbe o vodnih povračilih. Sprememba uredbe pomeni korekcijo tarife za vodna povračila in nadaljuje utečeni postopek občasne uskladitve tarife z ugotovljeno rastjo cen na drobno v preteklem obdobju. S to uskladitvijo se po eni strani ohranja realna raven povračil za vode, ki jih plačujejo uporabniki, po drugi pa se zagotavlja realno enak obseg sredstev v državnem proračunu iz tega naslova.

 

Vlada RS je na današnji seji določila ceno za enoto obremenitve voda za prihodnje leto, in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. marca v višini 4.600 tolarjev, od 1. aprila do konca prihodnjega leta pa v višini 5.980 tolarjev. Vlada namreč na podlagi uredbe o taksi za obremenjevanje vode do 31. decembra tekočega leta določi ceno za enoto obremenitve za naslednje leto.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela o spremembe uredbe o preoblikovanju Nuklearne elektrarne Krško v javno podjetje. Vlada je namreč s prvotno uredbo o preoblikovanju NEK v javno podjetje določila trajanje mandata direktorju podjetja do konca tega leta ter določila obdobje veljavnosti uredbe do uveljavitve meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki bo celovito uredila premoženjskopravna razmerja obed držav do NEK. Ker pa do uveljavitve meddržavne pogodbe od veljavnih aktov javnega podjetja ureja področje poslovodenja le omenjena uredba in zaradi zagotovitve kontinuiranega vodenja, je vlada na današnji seji sprejela spremembe uredbe, s katero je podaljšala mandat direktorju NEK do uveljavitve meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremembo uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom med drugim določa višino sredstev, ki bodo v letu 2002 namenjena podpori za obnovo vinogradov, ki so bili obnovljeni jeseni leta 2000 in spomladi 2001 (600,000.000 SIT), predvideno skupno višino podpor za skladiščenje (160,000.000 SIT) ter sredstva, namenjena podpori promocije vina v tujini (500,000.000 SIT).

Sprememba uredbe o ureditvi trga s svežim sadjem, zelenjavo in oljčnim oljem, določa višino podpor v letu 2002 ter proračunske postavke iz katerih bo podpora plačana. Podpore za obnove trajnih nasadov so po višini in pogojih podobne podporam v preteklih letih, skupni obseg sredstev za ta namen pa znaša 850,000.000 SIT.

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep za ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bo proučila problematiko prostitucije v Sloveniji ter Vladi RS predložila skupno poročilo s predlogi za ureditev razmerij dejavnosti do marca 2002. Delovno skupino sestavljajo člani Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za gospodarstvo in Urada Vlade RS.

 

Zavoljo uvedbe evra je Vlada RS na današnji seji doslej veljavno Uredbo o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke nadomestila z novo. Višine cestnine ne spreminja.

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji podprla predlog Resolucije o odnosih s Slovenci po svetu.

Resolucija je prvi tovrstni dokument, ki ureja odnos RS do Slovencev po svetu – izseljencev in zdomcev, in sicer po vzoru 'Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije', ki jo je Državni zbor sprejel leta 1996.

Resolucija določa organe v Republiki Sloveniji, pristojne za odnose s Slovenci po svetu, pri čemer je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu tisti vladni organ, ki spremlja oziroma koordinira dejavnosti pristojnih ministrstev na tem področju. Resolucija poudarja usklajeno delovanje med državnimi in drugimi organi, organizacijami civilne družbe v Sloveniji ter Slovenci po svetu, še posebej pa sodelovanje med Slovenci v posamezni državi oziroma območju, z namenom podpore in spodbujanja sodelovanja in skupnega nastopa Slovencev v teh državah ter skupnih in usklajenih programov, ki so temeljni za ohranjanje in rast slovenstva.

 

Vlada je na današnji seji sprejela poročilo Republike Slovenije o ukrepih proti terorizmu, pripravljeno v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 1373, sprejeto dne 28. septembra 2001. Resolucija državam članicam nalaga, da v 90 dneh od sprejetja resolucije pripravijo celovito nacionalno poročilo o ukrepih proti terorizmu. V slovenskem nacionalnem poročilu so celovito zajeti aktualni in načrtovani ukrepi v boju proti terorizmu ter normativna ureditev Slovenije na tem področju. Poročilo zajema predvsem področje zakonodajne ureditve, preprečevanja financiranja terorizma, pristopa k mednarodnim konvencijam proti terorizmu ter ukrepe varnostnih organov in njihovo mednarodno sodelovanje.

 

Urad Vlade RS za informiranje


Časovno obdobje

Potrdi