Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

19.12.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na dopisni seji, 19. decembra

Tretje poročilo o izvajanju zakona o ugotavljanju vzajemnosti in seznam izdanih odločb

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela Tretje poročilo o izvajanju zakona o ugotavljanju vzajemnosti in seznam izdanih odločb, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo o ugotavljanju vzajemnosti in seznam izdanih odločb vsebuje analizo upravnih postopkov, ki potekajo na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza) in seznam izdanih odločb za obdobje od 14.02.1999 do 27.11.2001.

 

Ministrstvo za pravosodje je v obdobju od drugega poročila (10.03.2001) do dne konca novembra 2001 prejelo 13 vlog za ugotovitev vzajemnosti, od katerih so 12 vlog vložili državljani držav članic EU (6 - Nemčija, 3 - Avstrija, 2 - Italija, 1 - Švedska), 1 vlogo pa državljan ZR Jugoslavije. To pomeni, da je od začetka veljavnosti zakona do konca novembra 2001 Ministrstvo za pravosodje prejelo 95 vlog za ugotovitev vzajemnosti, od katerih so 85 vlog vložili državljani držav članic EU, 10 vlog pa državljani držav, ki niso članice EU.

 

Vloge za ugotovitev vzajemnosti so bile podane glede nepremičnin, ki ležijo na območjih stavbnih zemljišč (55 vlog), kmetijskih zemljišč (27 vlog), gozda (6 vlog), območjih posebnega pomena za obrambo (33 vlog), območju kulturnih spomenikov in varstva kulturne dediščine (5 vlog), območju varstva vodnih virov (1 vloga) in na arheološkem območju (4 vloge).

 

Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji s strani tujih državljanov je z vidika dosedanjih postopkov ugotavljanja vzajemnosti neproblematično. Od začetka veljavnosti ZUVza (14.02.1999) pa do dne 27.11.2001 je zahtevo za ugotovitev vzajemnosti vložilo 95 tujih državljanov. Ministrstvo za pravosodje je v 29 zadevah ugotovilo obstoj vzajemnosti, in sicer: 24 za državljane Zvezne republike Nemčije, 3 za državljane Republike Avstrije in 2 za državljana Kraljevine Nizozemske. Na podlagi izdanih odločb o ugotovitvi vzajemnosti je v zemljiško knjigo vpisanih 5 tujih državljanov, kar pomeni, da je do dne 27.11.2001 pravno-formalno pridobilo lastninsko pravico na nepremičninah z nakupom v Republiki Sloveniji pet tujcev.

 

 

 

 

Uredba o pirotehničnih izdelkih

 

Na današnji dopisni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o pirotehničnih sredstvih. Z začetkom veljave te Uredbe preneha veljati Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja (Ur. list RS, št. 58/92 in 70/95).

 

Uredba ureja kategorizacijo in tehnične zahteve pirotehničnih izdelkov, njihovo preizkušanje, hrambo, prodajo in uporabo ter sankcije za kršitve.

 

Pri kategorizaciji pirotehničnih izdelkov ni bistvenih sprememb, zelo pomembne pa so določbe glede prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Prodaja in uporaba izdelkov razreda I in II je dovoljena otrokom do 14 let starosti le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Uredba posebej prepoveduje povezovanje pirotehničnih izdelkov zaradi povečevanja učinka, uporabo v steklenicah in drugih predmetih ter lastno izdelavo novih izdelkov iz eksplozivnih snovi in pirotehničnih izdelkov.

 

Tako kot prej veljavni Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja, tudi uredba določa časovni in krajevni okvir uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Uporaba teh pirotehničnih izdelkov (petard) je tako dovoljena le v času med 26. decembrom in 02. januarjem, tudi v tem času pa je petarde prepovedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih kjer je naključno zbrano večje število ljudi.

 

Uredba za nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prodaji pooblašča Tržni inšpektorat RS, za nadzor nad uporabo pa policijo. Na podlagi kazenskih določb uredbe lahko policisti, ko na kraju ugotovijo posamezne kršitve, izrečejo tudi denarno kazen v višini 10.000 SIT. Gre za ravnanja v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 2. člena uredbe (uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z navodili proizvajalca, preprodaja pirotehničnih izdelkov, povezovanje pirotehničnih izdelkov zaradi povečevanja učinka, uporabo v steklenicah in drugih predmetih, lastna izdelava novih izdelkov iz eksplozivnih snovi in pirotehničnih izdelkov, uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok (petarde), izven časa med 26. decembrom in 2. januarjem, uporaba pirotehničnih izdelkov na vseh tistih mestih, kjer je le-ta tudi v tem času prepovedana.

 

Zelo pomembna je določba 2. odstavka 22. člena, ki predvideva denarno kazen v razponu od 5.000 do 50.000 SIT zoper starše ali skrbnike, če ti dovolijo ali dopustijo, da otroci uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.

 

V nadaljevanju uredba določa tudi kazni za pravne osebe, odgovorne osebe pravne osebe in samostojne podjetnike v primeru kršitev določb glede nabave in prodaje posameznih kategorij pirotehničnih izdelkov. Zagrožene so kazni od 20.000 do 150.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe in 100.000 do 1.000.000 SIT za pravno osebo in samostojnega podjetnika. Takšne kazni so predpisane za prekrške, ko je npr. ugotovljena prodaja pirotehničnih izdelkov otrokom do 14. leta starosti brez prisotnosti staršev ali skrbnikov, če v prodajalni na vidnem mestu ni opozorila glede prodaje pirotehničnih izdelkov otrokom, če gre za prodajo pirotehničnih izdelkov razreda III in IV ter podrazreda T2 brez ustreznega dovoljenja, če pirotehnični izdelki, ki jih prodaja, niso uvrščeni v ustrezen razred ali na njih ni podatkov o imenu izdelka, izdelku, proizvajalcu, opozorilnega napisa in kratkega navodila za uporabo.

 

 

 

Odlok o določitvi zneska omejitve odgovornosti uporabnika jedrske naprave za jedrsko škodo in določitvi zneska zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo

 

Vlada je na današnji dopisni seji izdala tudi odlok o določitvi zneska omejitve odgovornosti uporabnika jedrske naprave za jedrsko škodo in določitvi zneska zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo. Do sedaj veljavni odlok iz leta 1998 je temeljil neposredno na določbah Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo. Leta 2000 pa je Slovenija ratificirala Pariško konvencijo o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, ki je začela veljati 16. oktobra letos. Novembra letos je Republika Slovenija pri depozitarju Dunajske konvencije deponirala noto, s katero je odpovedala Dunajsko konvencijo. Danes izdani odlok je prilagojen določbam Pariške konvencije.

Po Pariški konvenciji zgornja meja odgovornosti ne more biti višja kot 15 milijonov 'posebnih pravic črpanja' - SDR (en SDR je trenutno 312 tolarjev) in ne nižja od 5 milijonov. Upravni odbor OECD/NEA pa je s svojim priporočilom iz leta 1990 znesek zgornje meje odgovornosti dvignil na 150 milijonov 'posebnih pravic črpanja' - SDR.

 

 

Vlada je sprejela tudi Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredb o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za:

- proizvodnjo mineralnih vod in brezalkoholnih pijač,

- proizvodnjo sredstev za lepljenje,

- proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa ter proizvodnjo mesnih izdelkov,

- proizvodnjo ribjih izdelkov,

- predelavo sadja in zelenjave ter proizvodnjo hrane in globoko zamrznjene zelenjave,

- predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov,

- proizvodnjo piva in slada,

- proizvodnjo krmil rastlinskega izvora,

- proizvodnjo alkoholnih pijač in alkohola ter

- predelavo krompirja.

Spremembe in dopolnitve uredb se nanašajo na določanje mejne vrednosti za celotno vezani dušik, kot to določa smernica EU 91/271/EEC (Council Directive of 21 May 1991 concerning urban waste-water treatment) za vse vire onesnaževanja, ki odvajajo biološko razgradljive odpadne vode.

 

Prav tako je vlada sprejela Uredbo o spremebah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Mejne vrednosti, ki jih določa uredba niso neposredno predmet harmoniziranih norm na področju varstva okolja v EU, ampak so na nacionalnem nivoju zlasti industrijsko razvitejših držav evropske skupnosti, med seboj usklajene predvsem zato, da ni motenj pri prometu industrijskih naprav, ki te snovi spuščajo v zrak. V novi uredbi so v prilogi za rakotvorne snovi usklajene nevarnostne skupine skladno z nemško zakonodajo, ki je na tem področju referenčna tudi za druge zakonodaje držav EU.

 

Vlada je na današnji seji za popotresno obnovo 3 objektov v zasebni lasti zagotovila 9,1 milijona tolarjev državne pomoči. Ti upravičenci lahko pridobijo tudi stanovanjska posojila v višini skoraj 19 milijonov tolarjev.

 

 

Uredba o dopolnitvi uredbe o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg v drugi polovici leta 2001

 

Vlada RS je na današnji dopisni seji na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izdala uredbo o dopolnitvi uredbe o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg v drugi polovici leta 2001.

 

Nova uredba zvišuje veljavne podpore za izvoz govejega mesa za 50 % (od sedanjih 140 na 210 SIT/kg) in sicer le za izvoz v druge države, ki niso članice Evropske unije, medtem ko ostaja višina podpore za izvoz v države Evropske unije nespremenjena. Obenem se dopolnjuje prilogo s ponovno uvedbo podpor za izvoz žive govedi za zakol, kot so že veljale v prvi polovici letošnjega leta, ko so se razmere na trgu govejega mesa poslabšale zaradi ponovnega pojava BSE v državah Evropske unije. Na MKGP ocenjujemo, da bomo z ukrepom dosegli povečano izvozno povpraševanje, kar bo imelo za posledico zmanjšanje pritiska na strani ponudbe na domačem trgu.

 

Vlada je poleg tega izdala uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg v prvem trimesečju leta 2002. Uredba ne vsebuje bistvenih sprememb v primerjavi z Uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil v drugi polovici leta 2001, razen tega , da se ukinjajo podpore za izvoz vina ( ki je urejen z drugim predpisom) in podpore za izvoz trsnih cepljenk.

 

Namen predlaganih ukrepov je zagotoviti ustrezen nivo izvoza določenih kmetijskih pridelkov in živil, s čemer naj bi omogočili primerno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu, ki bo zagotovilo primerne ravni odkupnih cen teh proizvodov.

 

 

 


Časovno obdobje

Potrdi