Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

13.12.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 54. seji, dne 13. decembra 2001 (sporočilo št.1)

Ukrepi za začetek delovanja odprtega trga z električno energijo

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela količinsko elektroenergetsko bilanco za leto 2002, sestavljeno na osnovi ocene potreb neposrednih odjemalcev in distribucijskih podjetij po električni energiji. Upošteva tudi ocene o možnem obsegu proizvodnje, prenosa in distribucije ter uvoza in izvoza električne energije, in sicer na podlagi podatkov upravljalca prenosnega omrežja. Vlada je pri tem ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji, da se s 1. januarjem 2002 predčasno odpre del trga za uvoz električne energije, in sicer v obsegu 23,6 odstotka porabljene električne energije oziroma za vse upravičene odjemalce z letno porabo več kot 100 GWh. ELES-u pa je vlada naložila, da za potrebe prodaje električne energije na organiziranem trgu dodatno uvozi do 150 MW moči oziroma 400 GWh električne energije letno.

Bilanca sicer predvideva odjem električne energije na prenosnem omrežju v letu 2002 s strani porabnikov v Sloveniji v obsegu 11.301 GWh. Od tega znašajo potrebe neposrednih odjemalcev 2.629 GWh, potrebe distribucijskih podjetij pa 8.672 GWh. Izvoz električne energije znaša 1462 GWh. Predviden HEP-ov prevzem polovice proizvodnje iz NEK od 1. 7. 2002 bo znašal 1410 GWh. Pri pripravi količinske elektroenergetske bilance je bilo upoštevano, da se bo v Sloveniji proizvedlo 12.804 GWh električne energije.

Za delno predčasno odprtje trga z električno energijo se je vlada odločila zaradi zagotovitve preglednosti delovanja trga in v izogib cenovnim in funkcionalnem neskladjem na trgu, ki se lahko pojavijo kot posledica primanjkljaja proizvodnih virov glede na pričakovano porabo. Iz sprejete bilance in predvidenega prevzema električne energije HEP iz NEK namreč izhaja, da bo že v drugi polovici prihodnjega leta nastopila potreba po uvozu večjih količin električne energije, in sicer v obsegu 1462 GWh, kar predstavlja 24,3 odstotka potreb odjemalcev v Republiki Sloveniji v drugi polovici leta. Poleg tega je ELES obvezan, da na organiziranem trgu ponudi vso prednostno odkupljeno električno energijo od TE Trbovlje in TE-TOL v približnem obsegu 900 GWh. S tem bo zagotovljena likvidnost trga in konkurenčne cene električne energije tudi za tiste upravičene odjemalce, ki v letu 2002 sicer še ne bodo imeli neposrednega dostopa do ponudbe iz tujine.

Vlada RS je na današnji seji tudi sklenila, da se del stroškov evidentiranja bilateralnih pogodb s strani odjemalcev v letu 2002, torej v prehodnem obdobju do popolnega odprtja trga, organizatorju trga BORZEN-u pokriva kot sestavni del cene za uporabo omrežij. Višina dodatka za delovanje organiziranega trga z električno energijo znaša za leto 2002 30 tolarjev na MWh. Upoštevan je tudi že v spremembah pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki ga je danes v soglasje vladi predložila Agencija za energijo. Tako so v prilogi pravilnika na novo določene cene omrežnine za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja, deleža cene za sistemske storitve in delovanje Agencije za energijo, dodatek za prednostne dispečerje, že omenjeni dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo, cenika za uporabo omrežja za upravičene in tarifne odjemalce in za posebne sistemske storitve - prekomerno odvzeta jalova energija.

Sprejeta je bila še sprememba sklepa, s katerim je vlada znižala povprečno letno ceno, po kateri je upravljalec prenosnega omrežja dolžan odkupiti vso proizvedeno električno energijo TE-TOL, in sicer na največ 13,6 tolarja na kWh. S tem je zagotovljena odkupna cena usklajena z ravnjo, ki velja za druge kvalificirane proizvajalce. Cena je določena na podlagi preučitve stroškovne strukture TE-TOL pri proizvodnji električne energije in ostalih produktov TE-TOL, upošteva pa tudi trenutne cene goriv na svetovnih borzah.

 

 

Vlada obravnavala odgovor na dopolnitev in razširitev interpelacije

 

Vlada se je na današnji seji seznanila z odgovorom na dopolnitev in razširitev interpelacije o delu in odgovornosti ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača, ki je odgovor predložil v obravnavo konec prejšnjega tedna. Besedilo, v katerem je minister zavrnil dopolnilne trditve in dodatni točki vlagateljev interpelacije, bo vlada posredovala Državnemu zboru RS.

Na očitke vlagateljev interpelacije glede pogodbe o toplotni obdelavi živalskih odpadkov z družbo KOTO minister Kopač odgovarja, da je bila izhodišče za pogajanja o ceni analiza stroškov te storitve v državah Evropske unije. Ta analiza tudi pokaže, da so slovenski stroški zbiranja, transporta in toplotne obdelave živalskih odpadkov znotraj cenovnega razreda evropskih držav. Ponovno je tudi utemeljil, da je bilo preventivno ukrepanje zaradi preprečitve tveganja okužbe s TSE edino ustrezno. To je ob nedavnem preverjanju izvajanja ukrepov v zvezi z BSE nenazadnje potrdila tudi misija Evropske unije, ki na ravnanje z živalskimi odpadki v Sloveniji ni imela nobenih pripomb. V tem trenutku je Slovenija sposobna sama odstranjevati te odpadke skladno s predpisi, ki so vsi tudi harmonizirani z zakonodajo EU.

Glede zamud zakonskih rokov za ureditev koncesijskih razmerij za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save minister v odgovoru poudarja, da je bila koncesija novembra lani podeljena koncesionarju, za katerega se je pozneje izkazalo, da ni sposoben realizirati te investicije. Zato je vlada februarja letos pozvala Savske, Dravske in Soške elektrarne, naj pripravijo skupno novelirano investicijsko zasnovo. Ob njeni obravnavi maja letos je vlada naložila hidroenergetskim podjetjem, da se za realizacijo gradnje organizirajo in kapitalsko povežejo v holding. Pri tem je tudi določila rok za pripravo koncesijske pogodbe - oktober 2001, katere besedilo je trenutno usklajeno, nanaša pa se na gradnjo celotne verige hidroelektrarn na Spodnji Savi. Konec julija pa je bil ustanovljen tudi holding slovenskih elektrarn, ki je po vladni odločitvi zadolžen za realizacijo projekta. Ne glede na to, da enotnega dovoljenja za izvedbo pripravljalnih del za HE Boštanj ni možno izdati, dokler ni sklenjena koncesijska pogodba, pristojne službe ministrstva za okolje in prostor nemoteno vodijo postopek - izdano je bilo vodnogospodarsko soglasje, izvedena javna obravnava.

Minister za okolje in prostor je v odgovoru potrdil tudi zakonitost ravnanja v postopku priprave lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste, ki poteka že več kot štiri leta. V zadnjem letu se je v skladu z določili prostorske zakonodaje pripravljal predlog lokacijskega načrta, opravljenih pa je bilo tudi več strokovnih preveritev, ki bi ovrgle ali potrdile ustreznost predloga načrtovane sanacije in doinstalacije HE Moste. Doslej ni bilo nobene strokovne ali pravne podlage za prekinitev postopka priprave lokacijskega načrta, saj je pobudnik priprave ves čas izražal upravičenost projekta, ki ga niso ovrgle niti preveritve, ki so služile kot dodatne strokovne podlage, niti opravljene recenzije.

Tako je bila pripravljena strokovna analiza stanja v primeru opuščanja HE Moste - z bistvenimi argumenti za in proti načrtovani sanaciji in doinstalaciji ter oceno finančnih bremen za državo v primeru opuščanja HE Moste. Analiza je pokazala, da znaša ocena najnujnejših sanacijskih del dobrih 15 milijard tolarjev. Analiza pa je bila pripravljena tudi zaradi opozoril o nujnosti dokončanja postopka priprave lokacijskega načrta in odločitvi o načinu sanacije stanja na objektih HE Moste, saj je stanje zaradi plazenja terena v bližini obstoječe strojnice HE Moste kritično in objektu grozi zasilna ustavitev. Obstaja realna možnost, da bi do tega prišlo pred zaključkom postopka za izdelavo lokacijskega načrta.

Pripravljen je bil predlog omilitvenih in izravnalnih ukrepov, ki jih določa zakon o ohranjanju narave. Glede na to, da brez spremembe občinskega odloka o zavarovanju mokrišča Berje sprejem lokacijskega načrta ni mogoč, je očitek o nezakonitem ravnanju zaradi samega postopka priprave načrta nerazumljiv. Ministrstvo je preverilo tudi možnost zmanjšanja kompenzacijskega bazena do mere, ko zavarovano mokrišče ne bi bilo več neposredno ogroženo, vendar je pobudnik priprave lokacijskega načrta večkrat potrdil, zadnjič aprila letos, da strokovne študije izkazujejo, da zmanjšanje kompenzacijskega bazena ni možno.

 

 

Dopolnjen program privatizacije NLB d.d. Ljubljana

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala dopolnjen program privatizacije NLB, ki omogoča bolj kvalitetno in lažjo izpeljavo privatizacije banke.

 

Z dopolnitvami programa prodaje portfeljskim investitorjem se želi zagotoviti dodatni kapital banki za izvajanje sprejete strategije širitve NLB doma in na tujem za razdobje 2002-2003, razširiti možnosti za sodelovanje domačih investitorjev v lastništvu NLB, zagotoviti dodatno zaščito vseh sedanjih in bodočih manjših delničarjev NLB s kotacijo delnic na Ljubljanski borzi in zmanjšati negotovost glede pravil za transakcije z delnicami NLB po privatizaciji in s tem ustvariti pogoje za doseganje višje kupnine v privatizaciji.

 

Pri izvedbi prodaje delnic se predvideva, da bo imela pomembno vlogo EBRD. Ta tipičen portfeljski investitor je vključen že v postopku poteka za izbor najugodnejšega ključnega investitorja. Glede na to naj bi EBRD kot prvi portfeljski investitor pridobil do 5% delnice že v okviru postopka, ki sicer ni bil namenjen portfeljski prodaji, zagotavlja pa vse pogoje preglednosti in maksimiranja cene tudi za to vrsto investitorja. EBRD naj bi v nadaljevanju sodelovala v sorazmerju s svojim deležem pri 15% dokapitalizaciji NLB (enako kot ključni investitor) in odkupila po vnaprej dogovorjeni ceni, ki bo veljala za portfeljsko prodajo, tiste novo izdane delnice, ki jih ne bi želeli kupiti drugi portfeljski investitorji. V kolikor vnaprejšnjega dogovora z EBRD o odkupu vseh neprodanih novih delnic ne bi bilo mogoče doseči, bo izvedena dokapitalizacija tudi brez takega dogovora.

 

 

Državni razvojni program Republike Slovenije 2001-2006

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Državni razvojni program 2001-2006 kot programsko osnovo za črpanje sredstev pred-pristopnega programa Phare na področju ekonomske in socialne kohezije v obdobju 2001-2003. S predložitvijo dokumenta Evropski komisiji bo Slovenija začela tudi usklajevanja finančnega načrta 2004-2006 in vsebine vključenih programov za področje strukturnih skladov v prvih treh letih članstva v EU.

Državni razvojni program je izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, ki jo je vlada sprejela julija letos in vsebuje državne razvojne prioritete, razčlenjene v programe in podprograme. Vsebuje pet razvojnih prednostnih nalog in sicer: Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnost; Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje; Informacijska družba, infrastruktura in kakovost bivanja; Prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja ter Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.

Priprava sprejetega razvojnega dokumenta je potekala sočasno in usklajeno s pripravo državnih proračunov 2001, 2002 in 2003. Finančni okvir za obdobje 2004-2006 je pripravljen na predpostavki realno nespremenjenega obsega domačih javnofinančnih virov in povečanega obsega zasebnih ter evropskih virov financiranja. Celotna vrednost programa v obdobju 2001-2003 znaša 1.269 milijard SIT ali 8,9% bruto domačega proizvoda. Pričakovani prispevek EU znaša v letu 2004 2,5% BDP, v letu 2005 3% BDP in v letu 2006 3,5% BDP.

Po zagotovilih Evropske komisije naj bi le-ta objavila finančni načrt razširitve v začetku prihodnjega leta in sicer po tem, ko naj bi vse države kandidatke do konca letošnjega leta predložile svoje finančno ovrednotene razvojne programe. Zahtevek je usklajen s pogajalskim izhodiščem za to poglavje, kjer Slovenija od EU pričakuje enakopravno obravnavo s sedanjimi državami članicami na enaki stopnji gospodarske razvitosti.

Kot del priprave dokumenta sta bili opravljeni predhodna ekonomska evalvacija državnega razvojnega programa (Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani) in presoja njegovih vplivov na okolje in zdravje (Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo in Institut 'Jožef Stefan').


Časovno obdobje

Potrdi