Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

13.12.01

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 54. seji, dne 13. decembra 2001 (sporočilo št.2)

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je bilo potrebno uskladiti s pravnim redom Evropske unije in direktivami Sveta ES. Zakon o varnosti cestnega prometa je dopolnjen še z določbami o posredovanju podatkov mednarodnim organom in organizacijam, medsebojnem sodelovanju s tujimi organi in organizacijami in izvajanju nadzorstva nad določbami zakona, ki urejajo vzdrževanja in varstvo cest.

Več sprememb in dopolnitev zakona sega na področje uporabe vozil, ki jih označujejo nove tehnologije in se že uporabljajo v evropskem prostoru (od koles z motorjem in motornih koles, osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornih vozil do vključno t.i. 'turističnih vlakov'). Predvideni so tudi določeni popravki določb prometnih pravil, ki bodo omogočili poenotenje hitrostnih omejitev na javnih cestah različnih kategorij in policijskih postopkov pri nadzoru hitrosti.

Zaradi poenotenja policijskih postopkov z državami Evropske unije glede primerljivosti rezultatov, dobljenih v postopku ugotavljanja navzočnosti alkohola in mamil, smo predlagali spremembe tudi na tem področju. Spremembe določb o prometnih nesrečah pa omogočajo oblikovanje baze podatkov o prometnih nesrečah, ki bo omogočila potrebno in zahtevano kakovost statističnih podatkov, ki jih je Republika Slovenija dolžna posredovati pristojnim organom Evropske unije, na zahtevo pa tudi posameznim državam članicam.

Na področju vozniških dovoljenj smo predlagali uvedbo nove kategorije v vozniškem dovoljenju, in sicer A1 - motorna kolesa do 125 ccm in ne več kot 11kW moči motorja, B+E - vozilo B kategorije s priklopnim vozilom, C+E - vozilo C kategorije s priklopnim vozilom, D+E - vozilo D kategorije s priklopnim vozilom ter nacionalno kategorijo I - lahki štirikolesniki. Na področju A kategorije - motorna kolesa, smo tudi predlagali 'omejeno' A kategorijo do 25 kW moči motorja in ne več kot 0,16 kW/ kg mase vozila ter ukinitev sedanje kategorije A do 350 ccm. Določili smo, da se v Republiki Sloveniji začnejo izdajati vozniška dovoljenja na usklajenem obrazcu EU eno leto po polnopravnem članstvu Slovenije v EU, kot je to določeno v pogajalskih izhodiščih Republike Slovenije za 9. pogajalsko skupino Transport. Na področju opravljanja vozniških izpitov smo upoštevali z direktivo določeno postopnost pri pridobivanju vozniškega dovoljenja C in D kategorije.

Na področju registracije vozil smo uskladili 176. člen zakona, ki je podlaga za določitev podatkov, ki jih vsebuje prometno dovoljenje, z direktivo o registracijskih dokumentih.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZVCP urejamo vprašanje podelitve javnega pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Dosedanja ureditev ni postavljala jasnih okvirov za podelitev pooblastila in je bila v veliki meri prepuščena diskrecijskemu odločanju ministra, pristojnega za notranje zadeve. Prav tako niso bila v zakonu opredeljena jasna merila za določitev nosilca pooblastila oziroma njegove izbire ter postopek odvzema pooblastila.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZVCP se vsem zainteresiranim pravnim osebam prek javnega razpisa omogoča potegovanje za pridobitev pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov vozil. O izbiri najboljšega ponudnika za opravljanje tehničnih pregledov vozil se izda odločba. Predlagane spremembe zakona tudi razširjajo pogoje za preklic pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov vozil.

V zakonu je urejen tudi inšpekcijski nadzor s strani Ministrstva za notranje zadeve nad izvajanjem tehničnih pregledov vozil, ki bo povečal učinkovitost nadzora.

 

Zakon o spremembah zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, in ga poslala Državnemu zboru s predlogom za sprejem po skrajšanem postopku.

Spremenjeni zakon bo zagotovil realen konstantni vir iz proračuna Republike Slovenije v realni letni višini kot je določena v proračunu RS za leto 2003.

 

 

Predlog zakona o plovbi po celinskih vodah

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o plovbi po celinskih vodah in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po hitrem postopku. Hkrati je vlada iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o varnosti plovbe po celinskih vodah, ki ga je sprejela 11.10.2001.

Besedilo predloga zakona o plovbi po celinskih vodah, ki ga je vlada potrdila danes, upošteva dopolnila in pripombe iz razprav v Državnem zboru.

Predlagani zakon predpisuje plovbni režim, ki velja splošno na vseh celinskih vodah. Lokalna skupnost lahko zaradi zagotavljanja varnosti športno rekreacijskih in drugih dejavnosti na celinskih vodah, ki se nahajajo na njenem območju, s svojimi predpisi uredi poseben plovbni režim, red v pristaniščih, vstopnih in izstopnih mestih ter organizacijo nadzorstva nad predpisi, ki jih sama izda.

Zakon ureja tudi vpisnik ladij in čolnov, predpisuje njihove preglede, določa usposobljenost posadke, ureja status plavajočih naprav, določa pogoje in način dviganja potopljenih stvari in predpisuje opravljanje nadzorstva nad določbami tega zakona.

 

 

Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD)

 

Vlada RS je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na današnji seji sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD). Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) je objava te uredbe pogoj za objavo javnih razpisov za posamezne ukrepe programa SAPARD. Uredba določa ukrepe in namene kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja skladno s Programom razvoja podeželja 2000-2006, upravičence in pogoje za pridobitev sredstev, finančne določbe in postopek pridobitve sredstev ter spremljanje, poročanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.

V uredbi je objavljenih pet ukrepov, in sicer naložbe na kmetijska gospodarstva, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, gospodarsko diverzifikacijo na kmetijah, razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju ter tehnična pomoč. Tehnična pomoč je namenjena podpori osnovnim štirim ukrepom iz uredbe, zajema pa sofinanciranje stroškov študij, pomoč pri pripravi in spremljanju programa ter sofinanciranje informacijskih in reklamnih kampanj.

Za izvajanje Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 - 2006 so v proračunu RS za leto 2002, ko bo prišlo do dejanskih izplačil, načrtovana potrebna sredstva za sofinanciranje ukrepov programa SAPARD, skladno z deleži, opredeljenimi v programu SAPARD in skladno s podpisanim in ratificiranim letnim sporazumom o financiranju za leto 2000. Po finančnem načrtu, opredeljenem v programu SAPARD, je razmerje med javnimi sredstvi iz državnega proračuna RS in sredstvi Evropske Skupnosti 1: 2.

 

 

Šesta dodatna pojasnila k pogajalskemu izhodišču RS za področje 7 - kmetijstvo

 

Poleg tega je vlada je sprejela Šesta dodatna pojasnila k pogajalskemu izhodišču RS za področje 7 - kmetijstvo, in dokument posredovala Državnemu zboru (Odbor za zunanjo politiko) v potrditev. Dodatna pojasnila k pogajalskemu izhodišču za področje kmetijstva, ki se nanašajo na določitev proizvodnih kvot in referenčnih količin, zadevajo predvsem ključne panoge slovenskega kmetijstva- poljedelstvo in živinorejo.

 

 

Uredbo o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot

 

Vlada je sprejela tudi Uredbo o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot. Uredba je skladna z drugim odstavkom 8. člena Zakona o kmetijstvu (UL RS št. 54/200) ter s 3. členom Zakona o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in v njegovem okviru Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj (uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 10/95) ter določa način delitve količin blaga v okviru carinskih kvot. Predlog uredbe določa dva načina razdeljevanja carinskih kvot. Prvi način je prednostna obravnava po vrstnem redu prispelih zahtevkov (prvi ima prednost), ki se v Sloveniji že uporablja v praksi. Drugi način, to je metoda dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot (licitacije), pa je za Slovenijo novost.

Dražbe se v ekonomski literaturi pogosto svetujejo kot najuspešnejši, najučinkovitejši in najpreglednejši način razdeljevanja. Pravica do uvoza se dodeli na podlagi konkurenčnega sistema ponudb. Uvozniki pošljejo zapečatene ponudbe, v katerih je navedena količina kvote kot tudi cena na enoto, ki so jo pripravljeni plačati za nakup pravice do uvoza. Pristojni organ določi mejno ceno, postavljeno na stopnji, ki zagotavlja, da bo količina za mejno ceno ali nad njo enaka količini, ki je na razpolago v carinski kvoti.

 

 

Uredba o avtonomnem ukrepu znižanja ali ukinitve carinskih stopenj za določeno blago in Uredba o avtonomnem ukrepu določitve carinskega kontingenta pri uvozu določenega blaga

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela uredbi o avtonomnem ukrepu znižanja ali ukinitve carinskih stopenj za določeno blago in o avtonomnem ukrepu določitve carinskega kontingenta pri uvozu določenega blaga.

 

Z Uredbo o avtonomnih ukrepih znižanja ali ukinitve carinskih stopenj je določen avtonomni ukrep znižanja ali ukinitve carinskih stopenj za določeno blago za nedoločen čas in v neomejenem obsegu v skladu z Uredbo o natančnejših pogojih za določitev avtonomnih ukrepov znižanja ali ukinitve carinskih stopenj. Avtonomni ukrep, določen v tej uredbi, se nanaša predvsem na blago, ki ga slovensko gospodarstvo potrebuje kot surovine in repromaterial za nadaljnjo proizvodnjo in opremo, ki se v Sloveniji ne proizvaja ali se proizvaja v nezadostnih količinah. S tem se pospešuje konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva.

Uredba o avtonomnem ukrepu določitve carinskega kontingenta pri uvozu določenega blaga določa carinski kontingent z znižano carinsko stopnjo za uvoz določenih vrst motornih vozil, če je izpolnjen pogoj izvoza sestavnih delov za motorna vozila in opreme za njihovo proizvodnjo v enaki višini.

Uredbi ne prinašata vsebinskih sprememb glede na leto 2001 zaradi morebitnih sprememb carinskih stopenj ali spiska blaga, za katerega velja avtonomni ukrep v okviru carinskega kontingenta, pač pa pomenita le uskladitev kombinirane nomenklature in poimenovanja blaga v prilogah, ki sta sestavni del teh uredb, z uredbo o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami za leto 2002, v kateri pa so upoštevane vse spremembe Harmoniziranega sistema ter Kombinirane nomenklature Evropske unije.

 

 

Vlada oprostila plačilo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča za avtocestna odseka Bič-Korenitka in Kronovo-Smednik

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala predlog ministra za promet in sprejela sklep o oprostitvi plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda za avtocestna odseka Bič-Korenitka in Kronovo-Smednik

Oprostitev plačila odškodnine v delu, ki je prihodek državnega proračuna - gre za 70 odstotkov celotne odškodnine -, je minister utemeljil z 2. odstavkom 30. člena zakonom o javnih cestah, po katerem lahko 'vlada na predlog ministra za promet v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih zniža ali oprosti plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije, če gre za zemljišča, potrebna za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste'.

Nacionalni program gradnje avtocest v poglavju o določanju investicijske vrednosti navaja, da je v ocenah investicijskih vrednosti upoštevano 30 odstotkov stroškov spremembe namembnosti zemljišč, to pa je del, ki pripade občini. Denar za plačilo odškodnine v delu, ki je prihodek državnega proračuna, ni zagotovljen.

V primeru avtocestnega odseka Bič-Korenitka gre za plačilo 218 milijonov tolarjev, v primeru avtocestnega odseka Kronovo-Smednik pa za 341 milijonov tolarjev.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Branka Kelemine v zvezi z izplačili denarnih socialnih pomoči.Branko Kelemina, poslanec SDS, je Vladi Republike Slovenije poslal pisno poslansko vprašanje, ki se glasi:

 

Na moj naslov je prispelo pismo, s katerim me državljan Republike Slovenije opozarja na dvomljive pogoje in zahteve centrov za socialno delo glede izplačil denarnih socialnih pomoči. Državljan opozarja, da centri od upravičenih prosilcev za denarno socialno pomoč zahtevajo odprodajo certifikatov, ki so jih vložili v PID - e. Prosim za naslednji odgovor:

1. Ali centri za socialno delo res od strank zahtevajo odprodajo certifikatov?

2. Če, na podlagi katere zakonodaje oziroma predpisov?

3. Ali je takšna zahteva moralno upravičena, če vemo, da v tej fazi PID - ovski certifikati nimajo nobene vrednosti?

 

Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor:

 

Po spremenjenem in dopolnjenem Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 26/01), ki se uporablja od 1.9.2001, se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upošteva tudi premoženje upravičenca oziroma družine, kar po prejšnji ureditvi pri dodeljevanju socialnovarstvenih dajatev ni bilo dovolj natančno predpisano, zaradi česar je bila nemalokrat do denarnega dodatka upravičena oseba, ki je sicer imela določeno premoženje v visoki vrednosti, ki bi ji lahko zagotavljalo preživetje. Tako se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 24 minimalnih plač. Pri tem se določeno premoženje ne upošteva, in sicer: stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, določeni predmeti, namenjeni predvsem osebni rabi, in osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač. Če vrednost premoženja ne dosega višine 24 minimalnih plač, lahko center za socialno delo denarno socialno pomoč, do katere bi bila stranka upravičena le ob upoštevanju njenih dohodkov, zmanjša, in sicer tako, da odšteje 1/3 vrednosti premoženja. Zato je tudi na obrazcu vloge za dodelitev denarne socialne pomoči posebno polje, v katerega stranka vpiše podatek o vrednostnih papirjih. Namen takšne ureditve je omogočiti dodelitev denarne socialne pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo.

Ugotavljanje premoženja je podrobneje določeno v Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01 in 71/01 - popr.). Kot premoženje se tako upošteva vse premično in nepremično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženje po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve. Pravilnik določa tudi način ugotavljanja vrednosti posamezne vrste premoženja. Kot premoženje se torej upoštevajo tudi vrednostni papirji. Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Iz navedenega je razvidno, da se kot premoženje lahko upoštevajo le vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Pravilnik sicer vsebuje tudi splošno določbo, po kateri se vrednost premoženja, ki je ni mogoče ugotoviti na način, kot je določen s pravilnikom, ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi, vendar se ta določba nanaša na druge vrste premoženja, katerih vrednost je mogoče ugotoviti tudi na druge načine (npr. ugotavljanje vrednosti nepremičnine z izvedencem).

 

Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije na postavljena vprašanja povzema:

 

1. Centri za socialno delo od strank ne zahtevajo, da odprodajo certifikate, temveč strankam pojasnijo, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje upoštevajo tudi vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, in sicer tako, da se v primeru lastništva tovrstnih vrednostnih papirjev ali celotnega premoženja (če ima stranka tudi drugo premoženje, ki z zakonom ni izvzeto), ki presega vrednost 24 minimalnih plač, denarna socialna pomoč ne dodeli, v primeru vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, oziroma celotnega premoženja nižje vrednosti pa se denarna socialna pomoč zmanjša za 1/3 njegove vrednosti (če ima stranka le vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, torej za tretjino vrednosti teh vrednostnih papirjev). Pojasnijo jim tudi način ugotavljanja obstoja in vrednosti vrednostnih papirjev.

 

2. Takšen način upoštevanja vrednostnih papirjev je določen v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 - dol. US RS, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) in Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01 in 71/01 - popr.).

 

3. Glede na zgoraj pojasnjen način upoštevanja in ugotavljanja obstoja ter vrednosti vrednostnih papirjev, po katerem v primeru lastništva vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, do zavrnitve ali zmanjšanja denarne socialne pomoči iz tega razloga ne more priti, je takšen način upoštevanja vrednostnih papirjev po mnenju Vlade Republike Slovenije upravičen.

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji za popotresno obnovo 4 objektov v zasebni lasti zagotovila 3,2 milijona tolarjev državne pomoči. Ti upravičenci lahko pridobijo tudi stanovanjska posojila v višini 600 tisoč tolarjev. Poleg tega je vlada za popotresno obnovo enega profanega kulturnega spomenika (Kulturni dom Kobarid) zagotovila 26,7 milijona tolarjev, za obnovo enega sakralnega kulturnega spomenika (Cerkev Device Marije v občini Bohinjska Bistrica) pa 7,9 milijona tolarjev državne pomoči. Vlada je namenila tudi sredstva državne pomoči za dva upravičenca v občini Jesenice v višini 27,2 milijona tolarjev, ker lastnika objektov nimata dovolj lastnih sredstev in ne moreta niti sama niti njihovi družinski člani pridobiti stanovanjskih posojil.

 

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o ratifikaciji Sklepa št. 2 Skupnega odbora po Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o spremembi Protokola 3 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

S sklepom št. 2 Skupnega odbora, ki deluje na podlagi sporazuma o prosti trgovini med obema državama, je bil Protokol o poreklu blaga, ki je sestavni del sporazuma, usklajen s spremembami, ki jih je Slovenija sprejela v svojih odnosih z državami evropske diagonalne kumulacije porekla blaga.

 

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o ratifikaciji Sklepa št. 3 Skupnega odbora po Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o spremembi Priloge A in Priloge B k Protokolu 2 Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

S sklepom št. 3 sta bili zaradi dodatnih koncesij na kmetijskem področju s strani obeh pogodbenic (povečanje posameznih količin na že dogovorjenih postavkah in uvedba nekaterih novih) nadomeščeni Prilogi A in B k Protokolu 2 k Sporazumu o prosti trgovini.

 

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o ratifikaciji Sklepa št. 4 Skupnega odbora po Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o spremembi Protokola 3 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

S sklepom št. 4 je bil spremenjen Protokol 3 o poreklu blaga k sporazumu o prosti trgovini zaradi uskladitve s spremembami, ki jih je Slovenija začela izvajati s 1. januarjem 2001 v svojih odnosih z državami evropske diagonalne kumulacije porekla blaga

 

Vlada RS na današnji seji izdala Uredbo o ratifikaciji Sklepa št. 1 Skupnega odbora po Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o spremembi Priloge A k Protokolu 2 Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Na podlagi 38. člena Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se Skupni odbor lahko odloči za spremembo prilog in protokolov sporazuma. Sklep št. 1 je bil sprejet na prvem zasedanju Skupnega odbora, s katerim se je povečala carinska kvota za izvoz slovenskih jabolk v Hrvaško, obenem pa se je obdobje, v katerem so se lahko jabolka izvažala na Hrvaško skrajšalo za en mesec.

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o ustanovitvi in dejavnostih kulturnih centrov.

Sporazum ureja status centrov in hkrati daje pravno podlago za njihovo delovanje in s tem omogoča pospeševanje odnosov med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska z izmenjavo informacij in znanja ter njihovim neposrednim razširjanjem v javnosti, zlasti na jezikovnem področju ter na področju književnosti, kulture in umetnosti, izobraževanja, znanosti in tehnologije, medijev in komunikacij.

 

Vlada je sprejela tudi sklep o zadolžitvi Republike Slovenije z izdajo obveznic. Tako bo Republika Slovenija izdala petletne (RS 27 - 2. izdaja), triletne (RS 28 - 1.izdaja) in desetletne (RS 29 - 1.izdaja) obveznice Republike Slovenije za financiranje proračuna. Prodaja obveznic RS poteka preko avkcij, na katerih lahko neposredno sodelujejo banke v Sloveniji in nekateri drugi udeleženci. Ostale pravne in fizične osebe lahko sodelujejo na avkcijah posredno preko bank, ki imajo dovoljenje za opravljanje tovrstnih poslov. Popoln opis pravic iz obveznic je vsebovan v prospektih RS27, RS28 in RS29, ki so na razpolago pri izdajatelju.

 

 

Urad Vlade RS za informiranje


Časovno obdobje

Potrdi