Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

22.11.01

Sporočilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je sprejela Vlada RS na 51. seji, 22. novembra 2001

Izjava Vlade RS ob celovitem načrtu ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev

 

Tiskovna konferencaVlada RS je na današnji seji ob sprejemanju celovitega načrta ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev ter ob sprejemanju zakona o vojnih grobiščih sprejela posebno izjavo, s katero izraža svoje obžalovanje tragičnih dogodkov iz polpretekle zgodovine in zavezo, da na civiliziran način prispeva k ureditvi temnih strani iz narodove zgodovine.

Zaveza izhaja iz prepričanja, da je mogoče samo na način neposrednega soočanja tudi s temnimi stranmi narodove zgodovine prispevati k pomiritvi med državljankami in državljani Republike Slovenije ter zagotoviti tvorno sožitje med vsemi njenimi prebivalci. Predvsem pa izhaja zaveza iz prepričanja, da takšnega tvornega sožitja ne bo mogoče doseči vse dokler ne bo vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja povrnjeno človeško dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto z množičnimi izvensodnimi poboji.

Vlada RS sprejema posebno izjavo v trenutku, ko so demokratične institucije v Republiki Sloveniji trdne in transparentne, človekove pravice in svoboščine na visoki ravni, medtem ko se o vseh pomembnih vprašanjih nacionalnega pomena vodi široka in dinamična razprava. Zato izjava izhaja iz prepričanja, da se mora biti zrel narod pripravljen soočiti s svojo celotno zgodovino, tudi s tragičnimi dogodki, da bi postal velik narod. Z umirjenim pristopom, medsebojno strpnostjo, premišljenostjo in odločnostjo, se Vlada RS zavezuje, da bo: dokončno in celovito uredila prikrita grobišča množičnih povojnih pobojev, povrnila dostojanstvo pobitim brez sodnih postopkov in po svojih močeh prispevala k spravi in k spoštovanju skupnih vrednot.

 

 

Zakon o vojnih grobiščih (druga obravnava)

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela predlog Zakona o vojnih grobiščih – druga obravnava.

Poglavitni namen predlaganega Zakona o vojnih grobiščih je predvsem v celoviti in enotni ureditvi varstva grobišč vseh med vojno ali zaradi vojne umrlih oseb. Varstvo vojnih grobišč v smislu obravnavanega zakona zajema varstvo vojaških grobišč, grobišč umrlih pripadnikov tujih armad na ozemlju Republike Slovenije, grobišč žrtev vojne, grobišč oseb, ki so bile v nasprotju z načeli in pravili pravne države po uradnem koncu druge svetovne vojne usmrčene ali pobite od organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju Republike Slovenije ter varstvo vojnih grobišč v tujini. Predlagani zakon bo določil enoten sistem obeleževanja, varstva in vzdrževanja vojnih grobišč, določil normativno podlago za urejanje lastninsko pravnih razmerij na vojnih grobiščih, predpisal in določil minimalne standarde varstva vojnih grobišč v skladu z mednarodno sprejetimi obveznostmi, določil izključno pristojnost države in pristojnega ministrstva za varovanje vojnih grobišč, poenotil strokovno terminologijo ter določil enotne pravne standarde, določil omejitve lastninske pravice v najnujnejšem obsegu zaradi zagotavljanja javnega interesa na področju urejanja vojnih grobišč ter zagotovil učinkovito spoštovanje zakonskih določil o varstvu vojnih grobišč z ustrezno kaznovalno ureditvijo. S predlaganim zakonom bodo predpisani tudi potrebni postopki in ukrepi pristojnih organov v primerih novo odkritih vojnih grobišč, določeni načini njihovega obeleževanja in varovanja, določeni pogoji za njihove izkope in prekope ter predpisani pogoji za prenos posmrtnih ostankov pripadnikov tuje vojske ali tuje države v njihovo matično državo. S sprejetjem predlaganega zakona bo prenehala veljati oziroma se uporabljati tudi vsa dosedanja zvezna in republiška zakonodaja, ki je urejala področje varstva vojnih grobišč v RS.

 

Ocena gospodarskih gibanj v letu 2001 in napoved za leto 2002 - Jesensko poročilo 2001

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Oceno gospodarskih gibanj v letu 2001 in napoved za leto 2002 - Jesensko poročilo 2001. Vlada poročilo, ki je analitična utemeljitev Jesenske napovedi gospodarskih gibanj, obravnava kot eno izmed najpomembnejših strokovnih podlag za pripravo dopolnjenega predloga državnega proračuna in oblikovanje ukrepov ekonomske politike.

Gospodarska gibanja v letu 2001

Napovedi gospodarskih gibanj v svetu za leti 2001 in 2002 so se v času od priprave Pomladanskega poročila 2001 precej znižale, saj so bile pripravljene pred 11. septembrom in ne upoštevajo morebitnih posledic terorističnih napadov.

Večji vpliv na znižanje napovedi letošnje gospodarske rasti s 4.4% iz Pomladanskega poročila na 3.7% so imeli notranji dejavniki, zlasti na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjena investicijska aktivnost v prvi polovici leta, ki je bila močno pod pomladanskimi pričakovanji. To je vplivalo na znižanje napovedi rasti investicij v osnovna sredstva v letu 2001, ki naj bi letos tako realno upadle za 1.4% (pomladanska napoved je bilo skromno realno povečanje za 2.6%).

Kljub spremenjenim predpostavkam zunanjega okolja in povečani negotovosti ostaja napoved rasti cen v letu 2001 nespremenjena. Zunanji dejavniki, predvsem naraščajoče cene naftnih derivatov in surovin na svetovnem trgu, relativna krepitev ameriškega dolarja ter naraščajoča inflacija v državah EU, ki so v največji meri zaznamovali tudi rast cen v letu 2000, so zaradi časovnega odloga še vplivali na rast cen v prvem polletju letos, v naslednjih mesecih pa so za dinamiko gibanja cen postajali vse pomembnejši notranji dejavniki. Vendar pa naj povprečna rast cen življenjskih potrebščin v letu 2001 ne bi presegla 8.5%.

Napoved rasti uvoza za leto 2001, ki je za 1.2 odstotne točke nižja kot spomladi, temelji na skromni rasti uvoza v prvih osmih mesecih letos in nižji napovedi rasti agregatov domače potrošnje. Upoštevajoč postopno pričakovano oživljanje domače potrošnje do konca leta, se bo postopno krepila medletna realna stopnja rasti uvoza, ki pa v povprečju leta ne bo presegla 3.3%.

Upoštevajoč reinvestirane dobičke tujih investitorjev, ki se metodološko med odhodki od kapitala prikazujejo ob koncu leta (letos naj bi bili nekoliko višji kot lani in bi znašali okoli 120 milijonov USD), bo letošnji primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance znašal okoli 1.1% bruto domačega proizvoda (lani 3.4% bruto domačega proizvoda).

Ob predpostavljeni realni krepitvi tolarja v zadnjih mesecih leta 2001 bo cenovna konkurenčnost letos tako ostala nespremenjena, saj se bo tolar do košarice valut realno ohranil na približno enaki ravni kot lani.

Število registriranih brezposelnih, ki upada že tretje leto zapored, bo v povprečju leta padlo na 11.5% aktivnega prebivalstva. Še naprej upada tudi število anketnih brezposelnih, stopnja anketne brezposelnosti bo letos v povprečju 6.3-odstotna.

Upoštevajoč vse uskladitve in za leto 2001 dogovorjene dodatke bo realna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju letos 4.4-odstotna.

Napoved gospodarskih gibanj v letu 2002

Zaradi vpliva mednarodnega okolja na domačo izvozno aktivnost je pomladanska napoved gospodarske rasti popravljena navzdol s 4.2% na 3.6%. Upoštevajoč kasnejše oživljanje gospodarske rasti v najpomembnejših zahodnoevropskih partnericah se bo realna rast izvoza blaga in storitev v letu 2002 upočasnila še nekoliko izraziteje (4.8%), kot smo pričakovali spomladi (5.9%). Realna rast skupne dodane vrednosti v naslednjem letu bo približno enaka letošnji (3.5%), zaradi spremenjenih vplivov domačega in tujega okolja pa se bo spremenila njena struktura. Povprečna inflacija naj bi se leta 2002 zmanjšala na 6.4%. Tolar bo v prihodnjem letu realno relativno stabilen do pomembnejših valut EU oziroma se bo kljub pričakovani presežni ponudbi deviz na deviznem trgu zaradi povečanih kapitalskih prilivov, povezanih s privatizacijo le postopno krepil (zaradi pričakovanih intervencij Banke Slovenije). Gibanje realnega efektivnega tečaja tolarja bo tudi odvisno od gibanja ameriškega dolarja. Na področju zaposlovanja se bosta v letu 2002 nadaljevala rast zaposlenosti (okrog 0,6%) in zmanjševanje brezposelnosti (okrog 11.2%), vendar z nekoliko upočasnjeno dinamiko. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi se po oceni že približala 6%.

Ocena realne rasti bruto plače na zaposlenega v letu 2002 se giblje okoli 2.5% letno in temelji na že dogovorjenih povišanjih plač v letu 2002, restriktivnejši dohodkovni politiki v javnem sektorju ter predvideni relativno hitrejši rasti plač v zasebnem sektorju glede na leto 2001.

Po predlogu državnega proračuna je za leto 2002 predvideno povečanje deleža odhodkov državnega proračuna na 26.9% bruto domačega proizvoda v letu 2002.

Leta 2002 se bo izkazani tekoči proračunski primanjkljaj povečal za tako imenovani izravnalni primanjkljaj, tako da bo skupni javnofinančni primanjkljaj v letu 2002 dosegel okoli 2.5% bruto domačega proizvoda. V letu 2003 bo tekoči primanjkljaj nižji kot leta 2002 in bo po predvidevanjih znašal okoli 0.7% bruto domačega proizvoda.

 

Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki ohranja dosedanji mehanizem oblikovanja cen in dosedanjo višino marže. Veljavnost uredbe je 12 mesecev oz. do preklica. Sprejem uredbe je bil potreben, ker je 26.11.2001 preneha veljati Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov. Ta je stopila v veljavo dne 13.10.2001 in ki je predpisovala model oblikovanja cen motornih bencinov na območju Republike Slovenije. V času veljavnosti Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov se je model oblikovanja cen naftnih derivatov pokazal kot ustrezna rešitev za oblikovanje cen motornih bencinov na slovenskem trgu.

 

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o uveljavljanju vesti vojaški dolžnosti in izvajanju civilne službe

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o uveljavljanju vesti vojaški dolžnosti in izvajanju civilne službe. Nova uredba ustrezno ureja način odločanja komisije za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti ter vsebino odločb, s katerimi je prosilcu sporočena odločitev komisije. V uredbi je tudi podrobneje določeno, da mora prosilec ob razgovoru pred komisijo pojasniti okoliščine, ki so pomembne za odločitev o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Prosilec mora predložiti ustrezna dokazila, ki potrjujejo navedbe v njegovi pisni vlogi. Ta dokazila so v uredbi tudi navedena.

Novost je tudi določba, ki daje prednost pri izvajanju nadomestne civilne službe tistim organizacijam, ki delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter tistim, ki opravljajo humanitarno dejavnost. Med temi pa imajo prednost organizacije, ki zagotavljajo celodnevno oskrbo in nastanitev, s čemer bodo državljani med opravljanjem nadomestne civilne službe, v večji meri izenačeni z vojaškimi obvezniki med služenjem vojaškega roka. prejeta uredba v ničemer ne omejuje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, kot je določena z ustavo Republike Slovenije, ampak le ustrezneje ureja zlasti izvajanje nadomestne civilne službe.

 

Podelitev koncesije za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000

 

Tiskovna konferencaNa podlagi Zakona o telekomunikacijah in Uredbe o podelitvi koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT - 2000 je Vlada RS na današnji seji sprejela odločbo o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 družbi Mobitel. Vlada je odločbo sprejela na podlagi poročila strokovne komisije z dne 19.11.2001, ki je ugotovila, da je ponudba Mobitela formalno popolna in da je le ta sposoben in usposobljen zgraditi omrežje in zagotavljati storitve UMTS/IMT-2000.

 

Uredba o dopolnitvah uredbe o neposrednih plačilih za rejo živali in plemenskih živali ter podporah za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil za leto 2001

 

Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o dopolnitvah uredbe o neposrednih plačilih za rejo živali in plemenskih živali ter podporah za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil za leto 2001, s katero uvaja ukrep sofinanciranja sladkorja za krmo čebel. Višina sofinanciranja sladkorja za krmo čebel v letu 2001 znaša 22 SIT/kg sladkorja, skupna višina sredstev za ta namen pa je 35,000.000 SIT. Upravičenci do sredstev so čebelarji, ki so vpisani v register pri Čebelarski zvezi Slovenije.

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog za sodelovanje RS pri pošiljanju humanitarne pomoči Afganistanu pod okriljem OZN

 

Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je 16. novembra 2001 Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za obrambo posredovalo ameriško pobudo, v kateri zaradi naraščajočih potreb po humanitarni pomoči v Afganistanu prosijo vse članice protiteroristične koalicije za prispevek v logistični podpori pri transportu humanitarne pomoči v Afganistan. Akcija bo potekala pod nadzorom OZN. Podpora bo izključno humanitarne narave, ločena od vojaških operacij.

Na današnji seji je Vlada RS sklenila, da bo Slovenija postopoma in na podlagi konkretnih zahtev v času trajanja humanitarne operacije v Afganistanu ponudila pomoč pri zagotavljanju zračne kontrole, pri izvajanju letaliških storitev, uporabo letaliških skladiščnih kapacitet in pomoč za postavitev humanitarne baze v obliki 10 skladiščnih šotorov s skupno površino 600 m2. Aerodrom Ljubljana je pripravljen opraviti brezplačne storitve letaliških služb in zagotoviti brezplačno uporabo letališča za potrebe humanitarnih agencij ZN za Afganistan, ki bi bile zagotovljene na letališču (kot donacija). Svetovalnemu odboru ITF bo posredovan predlog, naj prouči možnosti, da se ITF po prenehanju spopadov vključi v napore za razminiranje Afganistana.

 

Mnenje k predlogu Zakona o subvencioniranju študentske prehrane

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala in dala pozitivno mnenje k predlogu Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Predlog Zakona o subvencioniranju študentske prehrane je v zakonodajni postopek vložil poslanec DZ RS Marko Diaci, saj ocenjuje, da bi bila zakonska ureditev tega instrumenta zagotavljanja študentskega standarda, ki se je izkazal za učinkovit in je urejen z Uredbo Vlade Republike Slovenije, bistveno trdnejša ter bi subvencionirano študentsko prehrano opredelila in primerno zavarovala pravico, ki izhaja iz statusa študenta. Glede na dejstvo, da je sistem subvencioniranja študentske prehrane že ustrezno uveljavljen, naj bi predloženi zakon prevzel obstoječe rešitve iz sedaj veljavne Uredbe o subvencioniranju študentske prehrane, po kateri se sredstva vsako leto zagotavljajo v proračunu. Glede na odsotnost zakonske regulative Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da bi bilo subvencioniranje študentske prehrane primerno normativno urediti z zakonom. Na ta način bo zagotovljena dolgoročna rešitev za vsakoletno dodeljevanje sredstev. Zakon prevzema dosedanjo ureditev subvencioniranja študentske prehrane, zato predlagana zakonska ureditev ne predstavlja dodatnih finančnih obremenitev proračuna. Vlada RS ocenjuje, da je potrebno ZSŠP še dodelati in ga uskladiti z veljavnimi predpisi.

 

Sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2001 in sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2002

 

Vlada RS je na današnji seji, v skladu z Zakonom o blagovnih rezervah, sprejela sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2001 in sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2002.

Po zakonu Vlada določi oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po proizvodih, vrstah in količinah za vsako koledarsko leto. Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije sprejela naslednja sklepa:

Spremembo sklepa o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2001, s katerim se v tem letu določa oblikovanje nafte in naftnih derivatov v naslednjih količinah: 30.000 ton neosvinčenega motornega bencina NMB 95, 58.400 ton kurilnega olja – ekstra lahko, 14.000 ton dieselskega goriva, 1.600 ton JET A1 in 26.000 ton mazuta

Količina oblikovanih rezerv posameznega naftnega derivata lahko odstopa do največ 10%, s tem da se skupna količina obveznih rezerv naftnih derivatov ne spremeni. Navedena sprememba sklepa je potrebna zaradi prilagoditve možnostim skladiščenja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v Sloveniji.

 

Sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2002, s katerim se določajo naslednje količine nafte in naftnih derivatov: 76.000 ton neosvinčenega motornega bencina NMB 95, 63.000 ton kurilnega olja – ekstra lahko in 54.000 dieselskega goriva

Količina oblikovanih rezerv posameznega naftnega derivata lahko odstopa do največ 10%, s tem da se skupna količina obveznih rezerv naftnih derivatov ne spremeni.

Sklep je Vlada Republike Slovenije sprejela v skladu s petletnim programom oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov z upoštevanjem spremembe, navedene v 1. sklepu.

 

Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve Republike Slovenije

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS, s katerim spreminja status dosedanjega Servisa za protokolarne storitve. Po mnenju vlade je namreč v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah najprimernejša oblika za delovanje servisa javni gospodarski zavod, saj gre za institucijo, katere glavni cilj ni ustvarjanje profita. S tem bi se zadostilo tudi novi zakonodaji in razrešilo problem lastne dejavnosti servisa, ki v dosedanji statusni obliki ne omogoča racionalnega gospodarjenja oziroma poslovanja. Javni gospodarski zavod bo deloval pod nadzorom Generalnega sekretariata Vlade RS.

Servis za protokolarne storitve je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve 1.9.1988 kot strokovna služba IS Skupščine SRS. Za opravljanje nalog za reprezentančne in protokolarne potrebe pridobiva Servis sredstva iz dveh virov, in sicer iz proračuna RS ter s plačili zunanjih uporabnikov storitev.

Finančne posledice tega statusnega preoblikovanja nimajo dodatnega vpliva na proračunske izdatke, saj višina sredstev, ki je opredeljena v proračunu za leti 2002 in 2003 zadošča za pokrivanje osnovne dejavnosti, to je izvedbo protokolarnih dogodkov ter deloma tudi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Cilj spremembe pa je povečanje lastnih prihodkov servisa z namenom, da se še dodatno razbremeni proračun za razna manjša investicijska vlaganja in obnove.

 

Nova uprava Darsa

 

Vlada RS je na današnji seji imenovala novo upravo javnega podjetja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (DARS). Za predsednika uprave je imenovala mag. Janeza Božiča, za namestnika predsednika uprave Jožefa Zimška, za člana uprave pa mag. Stanislava Debeljaka. Nova uprava je imenovana za dobo štirih let.

Ob imenovanju nove uprave je vlada sprejela še naslednje sklepe:

Vlada RS novoimenovani upravi DARS d.d. nalaga, naj na osnovi sprejetih prioritet v izhodiščih letnih planov za leti 2002 in 2003 in zagotovljenih virov sredstev v predlogu proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 ter po prejemu programskih usmeritev in ocenjenih virov po makrofiskalnem scenariju za leti 2004 in 2005 pripravi v roku treh mesecev predlog razvojnega programa izgradnje avtocest za obdobje 2002-2005.

Vlada RS zadolžuje upravo DARS d.d., da najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu usmeritev Ministrstva za promet in v okviru zagotovljenih virov financiranja pripravi strokovne podlage za posamezne letne plane razvoja in vzdrževanja avtocest.

Uprava DARS d.d. mora na osnovi usmeritev in izhodišč, ki jih pripravi Ministrstvo za promet, najkasneje v roku treh mesecev pripraviti strokovne podlage za novi rebalans NPIA. Vlada Republike Slovenije nalaga upravi DARS d.d., da ukrene vse potrebno v okviru finančnega inženiringa, da se zagotovi dodatno izvenproračunsko financiranje izgradnje avtocest in s tem pospešeno gradnjo in dokončanje avtocestnega omrežja.

Zaradi omogočanja vključevanja zasebnega sektorja v financiranje izgradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest ter hitrejše gradnje avtocest je potrebno narediti statusne spremembe subjektov na področju organizacije in izvajanja gradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest.Na osnovi sklepov 132. seje Vlade RS štev. 346-03/98-8(A) z dne 28. oktober 1999 in že pripravljenih študij o možnih modelih sprememb organiziranosti DARS d.d., Vlada Republike Slovenije nalaga upravi DARS d.d., da pripravi predlog statusnih sprememb DARS d.d. in JPVAC d.o.o., najkasneje do konca marca 2002.

Vlada RS nalaga upravi DARS d.d., da zagotovi večjo preglednost javnih razpisov ter sprejme organizacijske ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost uprave in jih predloži Ministrstvu za promet v potrditev.

Vlada RS nalaga Ministrstvu za promet, da pripravi pregled in oceno izvajanja opravljenih javnih razpisov v letu 2001 na področju gradnje avtocest in jih v roku enega meseca predloži vladi v obravnavo.

Vlada o cestninjenju

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Novelacijo študije cestninskega sistema na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji in s predlogom 'sinteznega' cestninskega sistema in sprejela naslednje sklepe.

 

Vlada določa, da je elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku - kjer uporabnik plačuje po načelu prevožene poti - končna vizija in cilj cestninskega sistema v RS. Vlada zato 'Predlog dograjevanja cestninskega sistema v obdobju do leta 2004' sprejme kot vmesno fazo in seznanja Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora, da ga bo vključila kot sestavni del srednjeročnega uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.

Vlada nalaga Ministrstvu za promet in Ministrstvu za informacijsko družbo, da spremljata standardizacijo in druge ukrepe v Evropski uniji ter razvoj tehnologije cestninjenja v prostem prometnem toku. S študijo naj se do konca leta 2003 preuči možnost postavitve testnega sistema za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, tako da bo možno pričeti s testiranji v letu 2004 in celotno (avto)cestno omrežje zaobjeti do leta 2008. O ugotovitvah naj Ministrstvo za promet in drugi poročajo do konca leta 2002.

Vlada nalaga Ministrstvu za promet in drugim resornim ministrstvom, zadolženim za Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter DARS, da za realizacijo 'Predloga dograjevanja cestninskega sistema v obdobju do leta 2004' poiščejo poenostavljene rešitve in postopke za uvajanje cestnin brez ustavljanja.

Vlada s sklepi in s celotnim gradivom seznani Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora Republike Slovenije.

Vlada zavezuje DARS d.d., da takoj začne postopke za preveritev idejnih rešitev prostorske umestitve dodatnih cestninskih postaj na obstoječih priključkih. Prednostno se preučijo in gradijo dodatne cestninske postaje z največjimi neto prilivi.

 

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila. Spremembe in dopolnitve uredbe se nanašajo na nov registracijski sistem cestnih motornih in priklopnih vozil, ki bo po določilih Zakona o varnosti cestnega prometa uveden s 3. decembrom letošnjega leta.

Glavne spremembe:

Kot določa Zakona o varnosti cestnega prometa, se s 3. 12. 2001 uvaja nov registracijski sistem cestnih motornih in priklopnih vozil ter nalepka za tehnični pregled. Hkrati ukinja postopke podaljševanja prometnih dovoljenj, v okviru katerih se po veljavni Uredbi o določitvi letnih povračil za uporabo cest pobira letno povračilo za uporabo cest na upravnih enotah in pri pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede cestnih motornih in priklopnih vozil.

Po predlagani uredbi bo po 3. 12. 2001 možno plačevati letno povračilo za uporabo cest na dva načina, in sicer: neposredno na predpisani državni vplačilni račun ter pri organizacijah, ki jih bo za to pooblastila Direkcije Republike Slovenije za ceste.

Pravilnost obračuna in plačila bo potrebno preveriti pri organizacijah, ki bodo pooblaščene za izdajo posebnega potrdila: če bodo ugotovile pravilnost obračuna in plačila letnega povračila za uporabo cest, če bodo ugotovile, da se za vozilo letno povračilo za uporabo cest ne plača, ker so izpolnjeni pogoji iz 4. člena veljavne uredbe, če bodo ugotovile, da je bila za vozilo priznana oprostitev plačilo letnega povračila za uporabo cest v primerih iz 5. člena veljavne uredbe.

Če bo pooblaščena organizacija ugotovila, da znesek obračunanega letnega povračila za uporabo cest ni plačan v pravilnem znesku, bo lastnika oziroma uporabnika vozila napotila na Direkcijo Republike Slovenije za ceste, da bo z odločbo odmerila višino letnega povračila za ceste.

Brez potrdila ne bo dovoljeno označiti motornega oziroma priklopnega vozila z veljavno nalepko za tehnični pregled po predpisih o varnosti cestnega prometa.

S to uredbo se tudi dopolnjuje vsebina veljavne uredbe z določbami, s katerimi se ureja področje evidentiranja in nadzora nad vplačevanjem letnega povračila za uporabo cest za motorna in priklopna vozila. Doslej veljavna uredba tega ni urejala. Uvaja se vertikalni sistem nadzora Direkcije Republike Slovenije za ceste nad pooblaščenimi organizacijami ter nadzor Ministrstva za promet nad Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Uredba izboljšuje tudi sistem varstva pravic lastnikov in uporabnikov vozil v zadevah, ki se nanašajo na pobiranje letnega povračila za uporabo cest: v postopkih, ki se nanašajo na obračun oziroma odmero letnega povračila za uporabo cest, v postopkih, ki se nanašajo na vračanje letnega povračila za uporabo cest, ter v postopkih, v katerih se uveljavlja pravica oprostitve plačila letnega povračila za uporabo cest. S to uredbo se vsebina veljavne uredbe v delu, ki se nanaša na določitev višine letnega povračila za uporabo cest za posamezne vrste motornih in priklopnih vozil v odnosu do lastnikov oziroma uporabnikov vozil, ne spreminja. Vse spremembe in dopolnitve v tem delu uredbe so redakcijske narave in so vnesene v uredbo.

 

Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela uredbo o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov, ki jo je pripravilo Ministrstvo za informacijsko družbo.Uredba določa načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katerim se določi radijske frekvence ali radiofrekvenčne pasove, ki so namenjene posameznim radiokomunikacijam in posameznim skupinam uporabnikov. Načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov je izdelan na osnovi mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju potreb varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

Sklep o zagotavljanju sredstev za oblikovanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana in sklep za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o zagotavljanju sredstev za oblikovanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana in sklep za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica. Po zakonu, ki ureja uporabo sredstev pridobljenih iz kupnin, je za razporejanje le teh pristojna Vlada Republike Slovenije. V skladu s tem vlada s sklepom razporeja sredstva iz naslova kupnin, ki se na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij namenijo za: dokapitalizacijo Javnega sklada za spodbujanje regionalnega razvoja in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica v višini 80.306.907,61 SIT ter spodbujanje, kreditiranje izvoza in dokapitalizacijo SID-a v višini 174.580.233,95 SIT.

 

Sklepi za podaljšanje veljavnosti jamstva Republike Slovenije za zavarovanje izpolnitve obveznosti Slovenskih železarn, d.d., za najete kredite za trajna obratna sredstva

 

Na osnovi Programa prestrukturiranja jeklarstva v Sloveniji, ki ga je potrdila Vlada RS dne 21.9.2000 in 9.11.2000, lahko Slovenske železarne d.d. na podlagi Zakona o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn, koristijo državne pomoči samo še v letu 2001. To pomeni, da lahko Republika Slovenija izda Slovenskim železarnam d.d. poroštvo za najem kreditov z veljavnostjo najkasneje do 31.12.2001.

V skladu s tem programom in s predlogom Zakona o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn d.d., ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije na svoji seji dne 4.10.2001, je Vlada Republike Slovenije na današnji seji sprejela sklepe za podaljšanje veljavnosti jamstva naslednjih kreditov:

Nova Kreditna banka Maribor podaljša rok vračila odobrenega kredita v znesku 500.000.000,00 SIT do 20.12.2001;

Adria bank AG, Dunaj podaljša rok vračila odobrenega kredita v znesku 5,000.000,00 DEM do 20.12.2001;

Nova Kreditna banka Maribor d.d. Maribor podaljša rok vračila odobrenega kredita v znesku 300.000.000,00 SIT do 20.12.2001;

Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana podaljša rok vračila odobrenega kredita v znesku 324.720.000,00 SIT do 20.12.2001.

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o oprostitvi plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda za južno zbirno cesto Murska Sobota, ki je del odseka avtoceste Vučja vas-Beltinci. Oprostitev plačila odškodnine v delu, ki je prihodek državnega proračuna – gre za 70 odstotkov celotne odškodnine -, je minister za promet utemeljil z 2. odstavkom 30. člena zakonom o javnih cestah, po katerem lahko 'vlada na predlog ministra za promet v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih zniža ali oprosti plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije, če gre za zemljišča, potrebna za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste'. Nacionalni program gradnje avtocest v poglavju o določanju investicijske vrednosti navaja, da je v ocenah investicijskih vrednosti upoštevano 30 odstotkov stroškov spremembe namembnosti zemljišč, to pa je del, ki pripade občini. Denar za plačilo odškodnine v delu, ki je prihodek državnega proračuna, ni zagotovljen. V konkretnem primeru južne zbirne ceste v Murski Soboti gre za plačilo 47 milijonov tolarjev.

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji Pogodbe o patentnem pravu, ki jo je Republika Slovenija podpisala 1. junija 2000 v Ženevi, in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Namen pogodbe je poenotiti formalnosti pri vlaganju patentnih prijav z določitvijo pojmov, kot so datum vložitve, vsebina prijave, zastopanje, veljavnost patenta, olajšave v zvezi z roki, obnovitev prednosti. Datum vložitve prijave je tisti datum, ko urad sprejme vse sestavine prijave na papirju ali na drug način.

 


Časovno obdobje

Potrdi