Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

15.11.01

Sporočilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je Vlada RS sprejela na 50. seji, dne 15. novembra 2001

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske in ga v okviru dokumentov za odločanje o proračunih za leto 2002 in 2003, poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Program določa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj Slovenske vojske ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002 – 2007. Eden izmed strateških ciljev ministrstva je namreč vzpostavitev učinkovite, majhne in dobro opremljene vojske, ki bo omogočala zagotavljanje nacionalne obrambe in se vključevala v kolektivno obrambo v okviru Nata.

Razvoj Slovenske vojske se bo prilagodil spremembam v varnostnem okolju države, dejanskim materialnim, kadrovskim in drugim zmogljivostim države. Svet za nacionalno varnost je tako potrdil, da se vojna sestava Slovenske vojske zniža s 47.000 na 26.000 pripadnikov, da se izvrši kadrovsko prestrukturiranje, s katerim bi se stalna sestava pomladila, število častnikov znižalo, število vojakov pa povečalo.

Novi dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske tako obsega temeljne usmeritve do leta 2007, nekatere med njimi pa se nanašajo tudi na leto 2010. To obdobje sovpada z metodologijo, ki jo pri obrambnem načrtovanju uporabljajo članice zveze NATO. Bistvo programa je zmanjšanje vojne sestave Slovenske vojske na 26.000 pripadnikov, sprememba strukturnih razmerij v vojaški organizaciji, povečanje sil za posredovanje, med katere sodijo 10. in 20. motorizirani bataljon in 17. bataljon vojaške policije, razvoj glavnih in dopolnilnih sil, večja profesionalizacija Slovenske vojske in odprava ter preseganje neskladij v kadrovski strukturi Slovenske vojske, še posebej kar se tiče stalne sestave.

Na področju opremljanja bo Ministrstvo za obrambo RS nadaljevalo in zaključilo projekte podpore sistema poveljevanja in kontrole, vojaške logistike in zračne obrambe. Zagotovljena bo boljša mobilnost vojske ter povečana logistična avtonomnost enot. Hkratno pa bo ob izvajanju programa zagotovljena višja stopnja povezljivosti z vojaškimi organizacijami članic Nata. Obrambni izdatki se bodo za obdobje izvajanja programa od 2002-2007 gibali od 1.51 % BDP do predvidoma nekaj nad 1.6% BDP ob koncu načrtovanega obdobja.

 

Predlog zakona o delovnih razmerjih – druga obravnava in amandmaji Vlade RS k predlogu Zakona o delovnih razmerjih – druga obravnava

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela predlog Zakona o delovnih razmerjih – druga obravnava in amandmaje Vlade Republike Slovenije k predlogu Zakona o delovnih razmerjih – druga obravnava.

Predlog zakona predvideva individualne pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki, v katerih so jasno opredeljene pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Predlog zakona prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo iskalca zaposlitve ali delavca glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oz. invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje. Poleg tega morajo biti ženskam in moškim zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Zakon časovno omejuje zaposlovanje za določen čas (na 2 leti, v prehodnem obdobju do leta 2007 pa na 3 leta) in prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas istemu delavcu za isto delo. Predlog zakona določa sestavino plače, ki je vsota osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov za posebne pogoje dela. Uzakonja tudi povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust in odpravnine ob upokojitvi. Zvišuje število dni letnega dopusta iz sedanjih 18 na najmanj 20 delovnih dni in uvaja 40 urni delovni teden. Malica ostaja del delovnega časa in je plačana, plačilni dan je določen v pogodbi o zaposlitvi. Natančneje so določeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti resni in utemeljeni. Predlog zakona prepoveduje delo otrok, daje podrobnejša pooblastila inšpektorjem za delo, in predvideva posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev.

 

Amandmaji Vlade RS k zakonu o izvrševanju proračunov RS za leto 2002 in 2003

 

Vlada RS je sprejela amandmaje k predlogu zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, ki je v obravnavi v Državnem zboru .

Bistvene dopolnitve, ki jih je Vlada RS danes sprejela se nanašajo na povišanje stopnje DDV uvedbo avtomatičnega fiskalnega stabilizatorja. Gre predvsem za tiste fiskalne komponente, ki preko makroekonomskih razmer vplivajo na gospodarstvo in na javne finance. S amandmajem je predvideno, da se država v letih 2002 in 2003 lahko dodatno zadolži do obsega, ki zagotavlja realizacijo obsega odhodkov v sprejetem proračunu za posamezno leto, če so realizirani prihodki v teh letih nižji od predvidenih v sprejetem proračunu, zaradi nižje gospodarske rasti od predvidene ob sprejemanju proračuna. Povečana zadolžitev iz tega naslova lahko znaša največ 15.000,000.000 tolarjev. Pri tem mora Vlada RS o povečani zadolžitvi obvestiti državni zbor. Pri predlagani rešitvi je Vlada RS izhajala iz mednarodnih izkušenj, kjer nekatere države v času makroekonomskih sprememb, zaradi potrebe po izravnavi javnofinančnih tokov, sprejmejo ukrepe fiskalne konsolidacije (krčenja porabe in/ali povečanja davkov), s katerimi diskrecijsko zmanjšajo, ali celo popolnoma nadomestijo učinke fiskalnih stabilizatorjev. Ker bo naslednje fiskalno leto zaradi vpliva mednarodnega gospodarskega okolja negotovo, bo sprememba omogočila omejeno delovanje fiskalnih stabilizatorjev na strani prihodkov. To pomeni, da bi lahko izpad prihodkov do višine 15 mlrd SIT (ca. 0,3% bruto domačega proizvoda v letu 2002) nadomestili s povečano zadolžitvijo.

Vlada RS je med drugim sprejela tudi amandmaje, ki nalagajo neposrednim uporabnikom, da izvajajo politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s plačevanjem prevzetih obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah za plače. V proračunu za prihodnji dve leti namreč ne predvideva posebne proračunske rezervacije za te namene, razen za nove zaposlitve pri nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikih.

V skladu s tretjim odstavkom 65. člena zakona o davku na dodano vrednost se lahko z zakonom o izvrševanju proračuna stopnji DDV povečata ali zmanjšata do 15 %. V skladu s to določbo Vlada predlaga Državnemu zboru, da sprejeme odločitev o povečanju stopenj DDV s 1. januarjem 2002 in sicer tako, da se splošna stopnja poviša iz 19 na 20 % , nižja stopnja pa se poviša iz 8 na 8,5 %. Predlagano povišanje davčnih stopenj imelo dodatni finančni učinek na državni proračun v letu 2002, in sicer 24,3 mlrd tolarjev. Povečanje davčnih stopenj bo po oceni povzročilo, da se bo inflacija na letni ravni povečala za približno 0,3 odstotne točke.

 

Predlogi sklepov v zvezi s plačami v državnih organih v letih 2002 in 2003

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela naslednje ukrepe in sklepe za izvrševanje proračuna RS v letu 2001, 2002 in 2003:

Ukrepi za izvajanje 65. člena Zakon o delavcih v državnih organih, 94. člena zakona o policiji in 63. člena zakona o carinski službi

Vlada Republike Slovenije je sklenila, da bo zavračala vse predloge za določitev količnika po prvem odstavku 65. člena zakona o delavcih v državnih organih, po 94. členu zakona o policiji in po 63. členu zakona o carinski službi. Izjemoma bo odobrila določitev višjega količnika v primerih nadomestnih zaposlitev na delovnih mestih, kjer je višji količnik že določen, pri čemer bo posebej upoštevala, da so za opravljanje nalog potrebna specifična strokovna znanja in izurjenost.Vlada Republike Slovenije nalaga Kadrovski službi Vlade RS, da do 15. 11 .2001 pripravi pregled sistemiziranih delovnih mest, na katerih je določen količnik po prvem odstavku 65. člena zakona o delavcih v državnih organih, po 94. členu zakona o policiji in po 63. členu zakona o carinski službi po posameznih organih, z oceno utemeljenosti uporabe povečanja količnika glede na zakonske določbe. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da v sodelovanju s Kadrovsko službo vlade na podlagi pridobljenih podatkov iz prejšnje točke tega sklepa, pripravi ustrezne ukrepe za dosledno spoštovanje in izvajanje prvega odstavka 65. člena zakona o delavcih v državnih organih, 94. člena zakona o policiji in 63. člena zakona o carinski službi. Organi lahko izplačujejo dodatek za plačilo povečanega obsega dela na podlagi drugega odstavka 65. člena ZDDO v višini največ 30 % osnovne plače zaposlenega izključno iz prihrankov iz naslova začasno nezasedenih delovnih mest, bolniških, porodniških in drugih odsotnosti zaposlenih, za katere imajo v sprejetem proračunu zagotovljena sredstva.Višino dodatka in čas, ko ta dodatek zaposlenemu pripada, določi predstojnik organa oziroma službe ob upoštevanju kriterijev iz drugega odstavka 65. člena ZDDO. Izplačilo dodatka za povečan obseg dela se izključuje z izplačilom dela preko polnega delovnega časa ter z izplačilom zaradi opravljanja dodatnih nalog po 31.a členu ZDDO. Izplačilo zaradi opravljanja dodatnih nalog po 31.a členu ZDDO lahko znaša največ 20 % osnovne plače mesečno in se določi v odločbi, s katero je zaposlenemu odrejeno opravljanje dodatnih nalog. Oba dodatka se lahko izplačujeta samo v primerih, ko ima organ zagotovljena sredstva za plače zaposlenih.

 

 

Ukrepi za izvajanje pravilnika o napredovanju zaposlenih

Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da pripravi naslednje spremembe in dopolnitve pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi: spremenijo se členi pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, tako, da se možnost izjemnih napredovanj omeji na največ 2 plačilna razreda hkrati, možnost pospešenih napredovanj pa se črta, spremenita se 31. in 31. b člen pravilnika, tako da se ob prvi zaposlitvi delavcu praviloma določi osnovni količnik delovnega mesta.Pri izvajanju 15. člena pravilnika je v oceni nadpovprečne delovne uspešnosti potrebno navesti konkretne razloge, ki utemeljujejo nadpovprečno delovno uspešnost zaposlenega. Vlada RS nalaga pristojnim ministrstvom, da takoj pripravijo spremembe in dopolnitve pravilnika o napredovanju zaposlenih za dejavnost, za katero so pristojni, in sicer tako, kot bo veljalo za zaposlene v državni upravi.

Ukrepi za izvajanje napredovanj v višji naziv

Vlada RS nalaga vsem ministrstvom in vladnim službam, da pripravijo analizo strukture zaposlenih po nazivih višjih upravnih delavcev in po tarifnih skupinah upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev, in sicer v skladu z metodologijo, ki jo pripravi Ministrstvo za notranje zadeve. Vlada RS nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da na podlagi analize iz prejšnjega sklepa pripravi predlog ustreznih ukrepov za racionalizacijo stroškov.

Ukrepi za izvajanje nadzora

Vlada RS nalaga vsem pristojnim službam, predvsem pa proračunski inšpekciji, da opravljajo nadzor nad izvajanjem teh sklepov, da redno poročajo o spoštovanju sklepov in da predlagajo ustrezne ukrepe zoper morebitne kršitelje. Proračunski uporabniki so dolžni izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da ravnajo v skladu s 65. členom zakona o javnih financah ter da s plačevanjem prevzetih obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah za plače.Za plače vladnih proračunskih uporabnikov se v letu 2002 in 2003 ne bodo zagotavljala dodatna sredstva iz splošne proračunske rezervacije.

 

Predlog amandmajev k predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

 

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil uveljavljen leta 1992, je poleg pravic do zdravstvenih storitev opredelil tudi pravice zavarovanih oseb do denarnih prejemkov. Te pravice, ki vključujejo nadomestila plač v času začasne zadržanosti z dela iz bolezenskih razlogov, povračila potnih stroškov, pogrebnine in posmrtnine, so zagotovljene le pod določenimi pogoji. Nadomestila plač v času bolezenske odsotnosti z dela so po zakonu zagotovljena le zaposlenim osebam in osebam, ki opravljajo gospodarsko ali drugo pridobitno dejavnost in so za to tudi zavarovani. Povračila potnih stroškov so po sedanji ureditvi zagotovljena vsem zavarovanim osebam, kadar morajo zaradi uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev potovati v drug kraj, kamor jih napoti njihov osebni zdravnik. Pri tem je višina povračila omejena s ceno javnega prevoznega sredstva na najkrajši razdalji potovanja in se povrne le nad določenim zneskom, ki ga določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod).

Spremembe, ki jih prinašajo predlagani amandmaji Zakona, obravnavani na današnji seji vlade, se nanašajo na področja pravic do pogrebnin, posmrtnin, pravic do povrnitve potnih stroškov in administrativnega staleža. Na področju pogrebnin in posmrtnin uvaja novela tri kategorije zavarovancev, višina pogrebnin in posmrtnin (ta pripada družinskim članom, ki jih je pokojnik preživljal) pa je vezana na povprečno bruto plačo v Sloveniji. Pravica do povračila potnih stroškov se prizna vsem zavarovancem, ki potujejo na zdravljenje v tujino, v Sloveniji pa zavarovancem do 18 let in tistim, ki zaradi zdravljenja ali diagnostike večkrat na mesec potujejo v drug kraj. Amandmaji ukinjajo tako imenovani administrativni stalež, kar pomeni, da čakanje na pravnomočnost odločitve invalidske komisije še ne pomeni avtomatično tudi pravico do začasne odsotnosti z dela. Natančneje so določeni pogoji za pravico do prevozov z reševalnimi vozili, ki niso nujni. Z amandmaji se zaostruje tudi odgovornost samozaposlenih oseb in drugih, ki sami plačujejo prispevke, za plačevanje teh prispevkov. Tisti, ki prispevkov niso poravnali, bodo do poravnave svojih obveznosti upravičeni le do zdravstvenih storitev nujnega zdravljenja.

 

Slovenija in EU

 

Minister za evropske zadeve je na današnji seji predstavil informacijo o Rednem poročilu Evropske komisije o napredku Slovenije, Širitveno strategijo ter revizijo Pristopnega partnerstva, tako imenovani širitveni paket dokumentov, ki jih je Komisija objavila 13. novembra v Strasbourgu. Minister Bavčar je podal splošno oceno, da je letošnje Redno poročilo za Slovenijo najbolj ugodno od dosedanjih, kar po njegovem mnenju predstavlja dobro osnovo za pozitivno poročilo v naslednjem letu, ki bo Komisiji služilo kot osnova za izdelavo končnega mnenja (avis) glede pristopa držav kandidatk. Minister je posebej poudaril tudi novost v pristopu Komisije v Širitveni strategiji letošnjega poročila, kjer napoveduje širitev z desetimi državami, ki vodijo pogajanja za pristop k EU. Po oceni Komisije vse kandidatke, razen Turčije, izpolnjujejo politične kriterije. Po ekonomskih kriterijih je Slovenija skupaj s Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko in Slovaško ocenjena kot tržna ekonomija, ki se bo v kratkem sposobna kosati s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami.

Minister Bavčar je tudi menil, da kaže poročilo o napredku Slovenije realno sliko prizadevanj Slovenije pri izpolnjevanju pogojev za članstvo in da je vloženi trud v pospešitev približevanja naše države EU v preteklem letu obrodil sadove. Pozitivno so bili ocenjeni predvsem napredki na področjih sodstva in odprave sodnih zaostankov, administrativne reforme, reševanja problemov s sosednjo Hrvaško, prostega pretoka blaga, kapitala in storitev, davkov, carin, kmetijstva, transporta, okolja, telekomunikacij, kulture, finančne kontrole ter pravosodja in notranjih zadev. Poročilo ocenjuje, da Slovenija že izpolnjuje vse kriterije na področjih prava družb, kmetijstva, transporta, energetike, kulture, avdiovizualne politike in telekomunikacij. Kot področja, na katerih bo potrebno dodatno okrepiti napore, so področja zaostankov pri vpisih v zemljiško knjigo, odprava preostalih omejitev na področju kapitalskih tokov, brzdanje inflacije, dokončanje privatizacije bančnega in zavarovalniškega sektorja, področja regionalne politike, prostega pretoka oseb, socialne politike, zaščite potrošnikov ter prevajanja in pravne redakcije. Ob tem je minister posebej izpostavil ponavljajoča se opozorila Evropske komisije glede premajhnega napredka na področju regionalne politike, ki je odločilno za pridobivanje sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov v pogojih članstva.

 

Poleg omenjene informacije je Vlada na področju iz pristojnosti SVEZ obravnavala tudi Poročilo o zaključkih drugega kroga pogajanj za Phare nacionalni program za leti 2002 in 2003, ki so potekala 22. oktobra 2001 v Ljubljani. Slovenija je zadovoljna s potekom pogajanj, saj je z Unijo že usklajenih kar za 27 milijonov evrov projektov. Prioriteta za alokacijo sredstev iz programa Phare v omenjenem obdobju bo izgradnja ustreznih institucij.

 

Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo in rekonstrukcijo infrastrukturnih in drugih objektov na mejnih prehodih

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo in rekonstrukcijo infrastrukturnih in drugih objektov na mejnih prehodih. Cilj omenjenega zakona je pospešiti izgradnjo mejnih prehodov na zunanji meji EU, poenostaviti in pospešiti postopke priprave prostorskih aktov, poenostaviti in pospešiti postopke izdaje dovoljenj za poseg v prostor ter poenostaviti in pospešiti pridobivanje zemljišč. Zakon namreč ureja določena vprašanja v zvezi z graditvijo infrastrukturnih in drugih objektov na mejnih prehodih, ki predstavljajo poenostavitev in skrajšanje obstoječih zakonskih rešitev: določa vrste, vsebino in postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki so podlaga za odločanje v postopku izdaje dovoljenj za poseg v prostor; določa način ugotavljanja javne koristi; določa izvedbo postopka za določitev mej območja mejnega prehoda in parcelacije zemljišč; določa postopek sporazumevanja pred razlastitvijo; dovoljevanje posegov v prostor; dokazila o pravici graditi in finančne vire; v prehodnih določbah pa določa način nadaljevanja uvedenih inšpekcijskih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj.

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov – prva obravnava

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov. Zakon o varstvu potrošnikov, ki je bil sprejet leta 1998, je delno usklajen s pravnim redom EU na področju varstva potrošnikov. Predlagane spremembe ne spreminjajo načel in ciljev zakona, pač pa ga dopolnjujejo na posebej občutljivih področjih, kot so: npr. pogodbe, ki se sklepajo s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev.

Predlog sprememb spreminja in dopolnjuje obstoječi zakon na področju prodaje blaga in storitev, kjer se potrošnika dodatno zaščiti predvsem z opredelitvijo razmerij, ki nastajajo pri sklepanju pogodb na daljavo, z opredelitvijo najnovejših oblik prodaje preko elektronske pošte in interneta ter z širjenjem potrošnikove pravice, da v določenem roku odstopi od pogodbe brez navedbe razloga in brez negativnih posledic tudi na druge vrste poslov. Odgovornost proizvajalca za škodo iz proizvoda ne bo več omejena le na potrošnika, saj pa bo odškodnino lahko uveljavljal tudi nekdo, ki ni potrošnik. Na področju oglaševanja spremembe potrošnika dodatno zaščitijo s spremenjeno definicijo zavajajočega oglaševanja, predvsem pa z določitvijo, kdaj je dovoljeno primerjalno oglaševanje. Prenovljena je tudi opredelitev pojma pogodbenih pogojev, dodatno se navaja še nekateri primeri nepoštenih pogodbenih pogojev. V predlog zakona so vključene tudi določbe, povezane z uveljavljanjem potrošnikovih pravic iz naslova jamčevanja za stvarne napake. Dopolnila urejajo tudi pogodbo o časovnem zakupu objektov kot posebno vrsto pogodbe, ki se ponuja potrošnikom. Predlog zakona daje sodnim in upravnim organom dodatne podlage za zaščito potrošnikov v postopkih zaradi nedovoljenega ali zavajajočega oglaševanja in določa možnost množičnih tožb tudi zaradi nedovoljenega primerjalnega oglaševanja.

 

Zakon o javnih zbiranjih – druga obravnava

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Zakon o javnih zbiranjih, ki ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Dosedanje področje javnih zbiranj je namreč urejalo več različnih predpisov.

Potrjeni zakon upošteva tudi stališča, ki jih je pri prvi obravnavi predloga zakona podal državni zbor. Tako na primer opredeljuje uporabo obojespolne oblike izrazov, pojem 'ustreznih psihofizičnih sposobnosti', ki se zahtevajo za vodjo in reditelja, dopolnjuje določbo o pristojnosti za sprejem prijave shoda oziroma prireditve z določitvijo pristojnosti policijskega oddelka, ustrezneje opredeljuje športne prireditve, za katere si mora organizator pridobiti dovoljenje - le za mednarodne prireditve ter za članska tekmovanja v prvi državni ligi in tekmovanja državnih, članskih reprezentanc v kolektivnih športih, dodaja določbo o javnosti določenih podatkov o shodih oziroma prireditvah ter organizatorjih in vodjih, določa posebni procesni rok za izdajo pisne odločbe, kadar je bila izdana ustna odločba o prepovedi shoda oziroma prireditve, ustrezneje opredeljuje pristojnost policije za pomoč pri vzdrževanju reda na shodu oziroma prireditvi ter opredeljuje dolžnost povrnitve stroškov dela policije tako, da je organizator dolžan povrniti le stroške, ki so policiji nastali na sami prireditvi v zvezi z vzdrževanjem reda oziroma spremljanjem prireditve.

 

Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za obdobje 2002-2003

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z vsebino parafiranega aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za leti 2002 in 2003. V zvezi s tem je ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca in ministra za finance mag. Antona Ropa je pooblastila, da v imenu Vlade RS podpišeta že parafirani aneks.

 

Poročilo o aktivnostih, povezanih z ustanavljanjem pokrajin in razvojna problematika MO Maribor

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z izvajanjem aktivnosti, povezanih z ustanavljanjem pokrajin in razvojno problematiko MO Maribor. Ministrstvo za notranje zadeve bo v skladu s programom dela tudi v bodoče nadaljevalo z vsemi aktivnostmi, povezanimi z navedenim projektom, ki ga Urad za lokalno samoupravo obravnava kot prednostnega. Na podlagi danes obravnavanega gradiva bo mogoče nadaljevati s pripravo predloga sistema financiranja pokrajin ter do konca leta 2001 pripraviti delovno gradivo Zakona o pokrajinah.

Na podlagi predloga Ministrstva za notranje zadeve je vlada danes sprejela naslednje sklepe:

Vlada Republike Slovenije zadolži resorna ministrstva, da do 30.11.2001 dokončno uskladijo in finančno ovrednotijo naloge predvidene za prenos iz državne na pokrajinsko raven in da Ministrstvo za finance na osnovi tega pripravi do 15.12.2001 predlog sistema financiranja pokrajin ter povezano s tem tudi spremembo sistema financiranja občin z usmeritvijo spodbujanja občin k povezovanju in preprečevanju nastajanja novih občin.

Ministrstvo za notranje zadeve nadaljuje z usklajevanjem glede določitve pristojnosti pokrajin s posameznimi ministrstvi, vladnimi službami in uradi, vključno s proučitvijo možnosti prenosa nalog, ki jih opravlja dekoncentrirana struktura državne uprave (upravne enote, izpostave in območne enote)

Ministrstvo za notranje zadeve pri pripravi predloga pristojnosti pokrajin – tako izvirnih kot prenesenih, na posameznih področjih na katerih je potrebna enotna nacionalna politika, upošteva nujnost zagotovitve vpliva države na izvajanje teh pristojnosti.

Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z občinami pripravi predlog tistih pristojnosti, ki bi bile prenesene iz občin na pokrajine predvsem iz razloga racionalnosti in nesposobnosti posameznih občin za njihovo opravljanje.

Ministrstvo za notranje zadeve v decembru 2001 pripravi za obravnavo na Vladi Republike Slovenije predlog Zakona o pokrajinah vključno s predstavitvijo vseh sprememb v sistemu organizacije državne uprave in lokalne samouprave.

Ministrstvo za notranje zadeve organizira več posvetov o regionalizmu in sicer v Mariboru in drugih slovenskih središčih.

 

Poročilo o izvajanju Strategije regionalnega razvoja Slovenije

 

Vlada je na današnji seji obravnavala Poročilo o izvajanju Strategije regionalnega razvoja Slovenije in se v tem okviru še posebej posvetila razvojni problematiki Mestne občine Maribor. Iz Poročila izhaja, da sta zakonodajni in strateški okvir regionalne politike vzpostavljena in usklajena s pravnim redom in regionalno politiko Evropske unije. Regionalna politika deluje na celotnem območju države, še posebej aktivno pa na prednostnih območjih. Ta so določena s podzakonskimi akti. Med ciljne regije z najnižjo stopnjo razvitosti (lista A) so uvrščene Pomurska, Podravska, Zasavska in Posavska. Na listo občin s posebnimi razvojnimi problemi je uvrščenih 129 lokalnih skupnosti, kar predstavlja 57.2% ozemlja in 48.7% prebivalstva Slovenije. Glede na stopnjo razvojne ogroženosti, so tudi občine razvrščene v razrede. Na seznamu A je 19 občin.

Uresničevanje ciljev Strategije regionalnega razvoja Slovenije in z zakonom predvidenega obsega regionalnih spodbud (1% BDP) lahko celovito spremljamo na podlagi t.i. regionalnih izdatkov državnega proračuna oziroma spodbud, ki imajo pomembne regionalne razvojne učinke. Regionalni izdatki državnega proračuna znašajo v letu 2002 okoli 240 milijard SIT oziroma okoli 4,5% BDP (vključno 12 milijard predpristopne pomoči EU). V predlogu državnega proračuna 2002 znašajo neposredne regionalne spodbude 8,8 milijard SIT (v tem 3,7 milijard sredstev EU), posredne regionalne spodbude 87,7 milijard SIT (v tem 4,5 milijard sredstev EU) in drugi regionalni izdatki državnega proračuna 141,8 milijard SIT (v tem 3,6 milijard sredstev EU). Iz tega izhaja, da neposredne regionalne spodbude sicer ne dosegajo z zakonom predvidenega odstotka bruto domačega proizvoda, da pa skupaj s posrednimi regionalnimi spodbudami ta odstotek pomembno presegajo.

Za razreševanje razvojne problematike Mestne občine Maribor oziroma Podravske regije so posamezna ministrstva po letu 1996 zagotavljala praviloma več kot 15% razpoložljivih sredstev v okviru posameznih programov spodbujanja razvoja gospodarstva, razvoja človeških virov in okoljske infrastrukture ter poleg tega zagotavljala potrebno sofinanciranje za pridobitev sredstev iz programov predpristopne pomoči EU, kot sta Phare in ISPA. Vlada je na današnji seji naložila ministrstvom, da k razreševanju razvojnih problemov omenjene mestne občine pristopijo koordinirano. Pri tem pa se tudi od Mestne občine Maribor pričakuje notranja pobuda in večja pripravljenost za reševanje skupnih razvojnih problemov z drugimi občinami v Podravski regiji. Razvojno problematiko Mestne občine Maribor bodo ministrstva usklajeno vrednotila in obravnavala v okviru regionalnega razvojnega programa Podravske regije. Za pripravo tega programa je Ministrstvo za gospodarstvo že zagotovilo pomoč regiji v višini 56 milijonov SIT kar znaša 40% vseh stroškov projekta.

 

Prerazporeditev kvote zadolževanja javnega sektorja

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela nove razporeditve kvote zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na podlagi pregleda izkoriščenosti kvote do 30.09.2001.

V 31. členu Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2001 je določeno, da se pravne osebe javnega sektorja na ravni države v letu 2001 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 140.000,000.000 tolarjev. Na podlagi Uredbe o načinu in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 33/2000) in ustreznega navodila je Ministrstvo za finance zbralo predloge pravnih oseb za nameravano zadolžitev v letu 2001, na katere se nanaša Uredba iz U.l. 33/2000. S sklepom Vlade z dne 18.07.2001 je bila razdeljena kvota zadolževanja javnega sektorja za leto 2001. Pri razdelitvi kvote je Ministrstvo za finance upoštevalo predloge vseh pravnih oseb razen: Slovenskih železnic, DARS, Pošte Slovenije, Zavoda za blagovne rezerve, Slovenske odškodninske družbe, Slovenskih železarn, Slovenske izvozne družbe in Telekoma. Zmanjšanje želene kvote pri omenjenih pravnih osebah je bilo narejeno na podlagi ocene dejanskih potreb, njihove siceršnje zadolženosti in izkoriščenosti kvote iz prejšnjega leta. Po sprejetem sklepu Vlade je Ministrstvo za finance v obdobju julij-september 2001 od pravnih oseb, ki naj bi se zadolževale, dobilo prošnje za spremembo kvote zadolževanja. Na osnovi tega se je povišala kvota za Slovensko odškodninsko družbo, ZPIZ ter NE Krško, zmanjšala pa se je kvota zadolževanja DARS in Soških elektrarn.

 

Uredba o spremembi uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev

 

Vlada RS je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na današnji seji sprejela uredbo o spremembi uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev, s čimer se začasno ukinja posebne dajatve pri uvozu jabolk in sicer predvidoma do začetka nove sezone letnika 2002/03, ko se bo razmere ponovno proučilo in predlagalo morebitne nadaljnje spremembe višine posebne dajatve. Pridelek jabolk letine 2001 je zaradi neugodnih vremenskih razmer (pozeba, toča, predvsem pa suša), začasna ukinitev posebne dajatve pri uvozu jabolk je tako posledica manjšega pridelka in s tem manjše ponudbe oziroma oskrbe z doma pridelanimi jabolki ter hitre rasti cen, tako na domačem kot tudi na svetovnih trgih.

 

Predlog zakona o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je Republika Slovenija podpisala 7. oktobra 1998 v Rimu, in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Statut Mednarodnega kazenskega sodišča je bil sprejet dne 17. 07. 1998 v Rimu. S tem Statutom se ustanavlja stalno Mednarodno kazensko sodišče (MKS), za razliko od ad hoc sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in za Ruando. V skladu z določbami Statuta bo MKS pristojno za sojenje storilcem najhujših kaznivih dejanj, ki prizadenejo najvišje vrednote mednarodne skupnosti. Predvsem gre za kaznivo dejanje genocida, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Za kaznivo dejanje agresije bo MKS pristojno šele sedem let po začetku veljavnosti Statuta, saj se morajo države pogodbenice najprej dogovoriti glede znakov tega kaznivega dejanja in ga tako določiti. Primarna pristojnost in odgovornost za odkrivanje, pregon in kaznovanje hudodelstev iz tega Statuta je sicer še vedno na strani držav pogodbenic (načelo komplementarnosti), MKS pa lahko prevzame pristojnost za odločanje v konkretni zadevi samo takrat, kadar država sama ne zmore ali noče preganjati domnevnih storilcev.

 

Ostale teme

 

Vlada RS je na današnji seji za člana strokovne komisije za izvedbo ponovljenega javnega razpisa za podelitev koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT – 2000, imenovala Nikolaja Simiča, direktorja Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo RS, ki je nadomestil Marka Cuka, takratnega direktorja Agencije.

 

Urad vlade za informi


Časovno obdobje

Potrdi