Sporočilo za javnost

6.6.14

Na okrogli mizi ob zaključku referendumske kampanje ZA arhivsko novelo: »Ne gre samo za večjo odprtost arhivov, ampak tudi za stroko.«

 

V Arhivu Republike Slovenije je potekala okrogla miza ob zaključku referendumske kampanje ZA arhivsko novelo, na kateri so sodelovali direktor Arhiva RS mag. Bojan Cvelfar, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper in predsednica strokovne komisije za pripravo novele zakona mag. Nada Čibej ter zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino prof. dr. Aleš Gabrič.

 
Direktor Arhiva RS je uvodoma dejal, da so arhivi pred mednarodnim dnevom arhivov pripravili prireditve, ena izmed njih je tudi današnja okrogla miza, saj so »politični referendum« poskušali uporabiti za predstavitev in popularizacijo svoje dejavnosti.  Dejal je, da se v razpravi o noveli zakona vse vrti okoli 0,5 odstotkov gradiva, ki ga hranijo arhivi, skupaj pa obstaja več kot 70 kilometrov arhivskega gradiva, za katerega skrbi 178 zaposlenih v Arhivu RS ter 6 regionalnih arhivih.


Mag. Nada Čibej je uvodoma poudarila, da je razvoj na področju arhivistike in arhivov tako hiter, da je bilo potrebno spremeniti zakon iz leta 2006, pri čemer nam »dobra praksa kaže smernice za korekcijo.« Po besedah direktorja Arhiva RS je osnovni cilj novele zakona odprava nejasnosti in problemov, ki so jih arhivi opazili v zadnjih 8 letih, od sprejema zakona iz leta 2006. Poudaril je, da novela prinaša racionalizacijo postopkov, saj zasebniki ne rabijo več notranjih pravil, urejeno je  tudi dostop do arhivskega gradiva zaradi rešitev, ki jih je bilo v praksi nemogoče izvajati. Na to so v preteklosti opozorili Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in Inšpektorat za kulturo in medije. »Zakon prinaša več kot 40 členov , ki so spremenjeni, v javnosti pa sta izpostavljena predvsem dva,« je izpostavili direktor arhiva. Poudaril je tudi, da bi neuveljavitev novele ogrozila spremljanje tehnološkega razvoja. 

 
Dr. Aleš Gabrič je opozoril na povečano javno pozornost področju arhivskega gradiva, ki bi si jo želel tudi, kadar imajo arhivi kaj novega za pokazati ali povedati. »V teh spremembah zakona vidim korak naprej, saj skrbi za digitalno gradivo,« je dodal dr. Aleš Gabrič, ki je tudi zavrnil navedbe o zapiranju arhivov za raziskovalce, in poudaril, da se zanj kot za raziskovalca glede dostopa ne spreminja nič. Izpostavil je tudi dejstvo, da bi bilo, če bi držale floskule nasprotnikov novele glede raziskovalcev, potrebno kar ukiniti oddelke na fakultetah, saj študenti ne bi mogli pisati svojih diplomskih nalog. Zavrnil je tudi navedbe nasprotnikov novele o izenačitvi storilcev in žrtev, saj niti novela niti zakon iz leta 2006 ne govorita o teh terminih. So namreč predmet druge zakonodaje, ne pa arhivske. Ocenil je, da je v primeru nestrinjanja z nekaj določbami novele bolje naknadno spremeniti zakon, ne pa z referendumom zavreči vseh izboljšav, ki jih novela prinaša.  

 

Direktor Arhiva RS je nadalje izpostavil, da arhivska komisija ni nekaj novega, saj obstaja že po trenutno veljavnem zakonu iz leta 2006, ki tudi jasno določa, da je gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, nedostopno. Nadaljeval je, da bodo raziskovalci še nadalje dostopali do arhivskega gradiva brez anonimizacije, preko arhivske komisije. Anonimizacija pa je potrebna zgolj za splošni dostop javnosti in za lastno (upo)rabo posameznikov – če si nekdo želi ogledati lasten dosje, v katerem pa so tudi občutljivi osebni podatki tretje osebe,  trčita pravica vedeti in pravica do zasebnosti, česar zakon iz leta 2006 ne rešuje ustrezno, novela pa. Po Evropi tem pravicam zadostijo na ta način, da te podatke zakrijejo. To Arhiv RS že izvaja in ni nobenih zaostankov. Dopolnila ga je tudi mag. Nada Čibej, ki je pojasnila, da je bila glavna želja pripravljavcev novele, da se opredelita javni in zasebni interes, saj ima vsak pravico, da ve, kateri njegovi osebni podatki so v arhivske gradivu, hkrati pa se ustrezno zavarujejo osebnostne pravice drugih oseb. 

 

Glede priprave novele je mag. Nada Čibej pojasnila, da je strokovna komisija pridobila odzive vse zainteresirane javnosti, saj je bila novela v javni razpravi več kot en mesec, jih obravnavala, se do njih opredelila, hkrati pa posamične predlagatelje izboljšav tudi osebno povabila na sejo komisije. 

 

»Nov zakon omogoča veliko več že zaradi dejstva, da ima ožji nabor občutljivih osebnih podatkov«, pa je zaključil mag. Bojan Cvelfar in dodal, da novela prinaša spremembo na bolje, zato ga je treba podpreti: »Ne gre samo za večjo odprtost arhivov, ampak tudi za stroko«.

 

Vir: MK