Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

18.12.17

Vlada dala soglasje k Rebalansu finančnega načrta ZZZS za leto 2017 in sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti ZNPPol

Vlada RS dala soglasje k Rebalansu finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2017

 

Vlada RS je na današnji dopisni seji dala soglasje k Rebalansu finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2017, ki ga je sprejela Skupščina ZZZS na 2. seji 13. 12. 2017.
Zaradi spremenjenih pogojev finančnega poslovanja v letu 2017 glede na tiste, ki so bili upoštevani pri pripravi Finančnega načrta za leto 2017, je ZZZS pripravil Rebalans finančnega načrta za leto 2017. Rebalans finančnega načrta za leto 2017 je pripravljen na podlagi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Na prihodkovni strani so upoštevana sredstva, ki jih zavodu v letu 2017 zagotavlja proračun Republike Slovenije ter na odhodkovni strani finančni učinki Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017.


Rebalans finančnega načrta ZZZS za leto 2017 predvideva odhodke v višini 2.684.957.256 evrov, kar je za 76.995.284 eurov več v primerjavi s prvotno načrtovanimi (2,95 % rast). Glede na realizacijo leta 2016 pa se odhodki večajo za 147.216.100 evrov (5,80 % rast). Z Rebalansom finančnega načrta ZZZS za leto 2017 bodo povišani prihodki usmerjeni predvsem v povečanje odhodkov za zdravstvene storitve, kjer se odhodki povečujejo za 72.140.791 evrov oziroma za 4,01 % v primerjavi s prvotno planiranimi predvsem zaradi določb Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 na področju specialistično ambulantne dejavnosti in bolnišničnega zdravljenja iz naslova enkratnih dodatnih programov v letu 2017 in trajnih širitev programov.


Vir: MZ

 

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti ZNPPol

 

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti prvega do šestega in osmega odstavka 112.a člena, četrtega odstavka 113. člena in tretje alineje drugega odstavka 114.a člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.


Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je predlog Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti prvega do šestega in osmega odstavka 112.a člena, četrtega odstavka 113. člena in tretje alineje drugega odstavka 114.a člena ZNPPol neutemeljen, saj meni, da so navedene določbe v skladu z Ustavo RS.


Glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic vlada meni, da je poseg v informacijsko zasebnost posameznika v razumnem ravnovesju z javno koristjo v obliki večje stopnje varnosti, ki jo je mogoče zagotoviti z uporabo teh tehničnih sredstev. Z vidika varovanja informacijske zasebnosti posameznika je neselektivnost pri nadzorovanju prometa ključni dejavnik. To pomeni, da se s klasično (preventivno) kontrolo v cestnem prometu pretežno posega v informacijsko zasebnost tistih (nedolžnih) oseb, ki z namenom obdelave podatkov nimajo nobene zveze. Prav to je eden izmed razlogov za uvedbo, saj se bo neselektivnost policijske kontrole lahko močno zmanjšala. Vlada meni, da je bilo pri uzakonitvi uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic v celoti upoštevano tudi načelo sorazmernosti. Uporaba tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic je predvidena predvsem na avtocestah, saj bodo policisti svojo pozornost lahko usmerili predvsem na tiste, ki bodo (huje) kršili predpise, pri tem pa občutno manj posegali v pravice drugih udeležencev v prometu. S sorazmernostjo v ožjem pomenu je tesno povezan tudi rok hrambe podatkov, ki mora biti določen v razumni povezavi z dosego ustavno dopustnega cilja. Zakon določa najkrajši, to je sedemdnevni rok hrambe podatkov, ki je pomemben za raziskavo kaznivih dejanj v določenih primerih.

Pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov pri opravljanju policijskih nalog ne gre za novo pooblastilo oziroma širitev možnosti uporabe tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Gre samo za opredelitev, da policisti v primerih, ko na podlagi zakona smejo zaradi opravljanja policijskih nalog že zdaj snemati neki dogodek (iz helikopterja, vozila ipd.), smejo ta dogodek snemati tudi z uporabo brezpilotnega zrakoplova. Zaradi tega ne morejo nastati težko popravljive posledice, ker policisti tehnična sredstva za avdio in video snemanje z istim namenom smejo uporabljati že zdaj, vendar na druge načine. Po drugi stani pa bi razveljavitev določbe lahko povzročila, da policisti pomembnih dokazov, na primer o storitvi kaznivega dejanja ali prekrška, ki bi jih tako pridobili, ne bi smeli uporabiti v nadaljnjih postopkih. Uporaba video in avdio snemanja se nanaša izključno na konkretno izvajanje policijskih nalog in nima splošno preventivnega značaja. Policisti tako brezpilotnih zrakoplovov ne smejo uporabiti za splošno in preventivno nadzorovanje cestnega prometa ali drugih območij.

Obdelava in uporaba podatkov o potnikih (PNR) po mnenju vlade pomeni manjši poseg v zasebnost posameznika kot uporaba večine klasičnih policijskih pooblastil zoper posameznika. Obdelava podatkov je omejena z jasnim namenom, ki omogoča selektivno in usmerjeno delovanje policije samo zoper varnostno vprašljive posameznike med vsemi letalskimi potniki. S tem ukrep neposredno ne posega pretežno v pravice državljanov, ki z namenom zbiranja podatkov nimajo nobene zveze. Nasprotno, tako selektivno in usmerjeno delovanje policije tem državljanom omogoča višjo stopnjo varnosti, zmanjšuje možnosti nesorazmernih posegov v človekove pravice pri mejni kontroli na letališču, hkrati pa jim omogoča tudi nemoteno izkoriščanje svoboščine prostega pretoka oseb na schengenskem območju in hitrejše postopke na letališču. Podatki se ne bodo zbirali na zalogo, temveč se bodo sproti preverjali. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo policija povečala neposredno lastno zaznavo hudih kaznivih dejanj. Vlada meni, da je poseg v informacijsko zasebnost posameznika dovolj zamejen, da je v razumnem ravnovesju s splošno javno koristjo v obliki večje stopnje varnosti, ki jo policija lahko zagotovi z obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu.

Vir: MNZ


Časovno obdobje

Potrdi