Sporočilo za javnost

16.12.13

Vlada dopolnila Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu

Vlada RS je na današnji dopisni seji določila dopolnjeno besedilo Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku. Vlada je s položaja direktorja Zavoda za gozdove Slovenije razrešila Iva Trošta in za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda imenovala Damjana Oražma, in sicer do imenovanja direktorja Zavoda za gozdove.

 


Dopolnitve Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu

 

Vlada je 5. 12. 2013, določila besedilo Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije, ki pa je 9. 12. 2013 vlado pozval, da v roku 15 dni dopolni predlog zakona s finančnimi posledicami za državni proračun in druga javna finančna sredstva v skladu s tretjo alinejo tretjega odstavka 115. člena Poslovnika Državnega zbora.

 

Predlog Zakona o Slovenskem državnem holdingu nima neposrednih finančnih posledic za državni proračun. So pa predvidena določena sredstva za izvajanje obveznosti Slovenske odškodninske družbe in so zagotovljena v višini 5,6 mio EUR v proračunu Republike Slovenije za leto 2014 ter za leto 2015 v višini 5,9 mio EUR. Ta sredstva zajemajo tudi nadomestilo za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije iz 27. člena predloga zakona.

 

Posredno bo uveljavitev predloga zakona pozitivno vplivala na prihodke državnega proračuna iz naslova udeležbe države kot lastnice kapitalskih naložb na dobičke, saj učinkovitejše upravljanje vpliva tudi na poslovne rezultate podjetij v lasti države. Prav tako bo zaradi učinkov preglednosti vodenja postopkov prodaje posameznih naložb v proračun zagotovljenih več prihodkov iz naslova prodaje kapitalskih naložb, kar bo ugodno vplivalo na ohranjanje obsega javnega dolga na vzdržen način, kot je določeno v Programu stabilnosti 2013. Natančnega obsega posrednih učinkov uveljavitve zakona na državni proračun v tem trenutku ni mogoče opredeliti.

 

Po drugi strani bi nesprejetje tega zakona imelo negativen vpliv na državni proračun v smislu negativnega učinka na proces javnofinančne konsolidacije in neučinkovitega upravljanja z državnim premoženjem.

 

Usmeritve ekonomske in fiskalne politike Republike Slovenije za obdobje 2013 - 2016 so določene v Nacionalnem reformnem programu in v Programu stabilnosti, ki sta bila sprejeta maja 2013. Evropska komisija je oba dokumenta proučila, Svet EU pa je Republiki Sloveniji podal Priporočila Sveta v  zvezi z Nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o programu Slovenije za stabilnost za obdobje 2012 - 2016. Priporočilo številka 8 je v celoti namenjeno upravljanju podjetij v državni lasti in privatizaciji. Svet EU je za Slovenijo julija 2013 ugotovil, da še vedno obstaja presežni javnofinančni primanjkljaj, zato je vlada pripravila tudi Program ekonomskega partnerstva s konsolidacijsko strategijo.

 

Uravnoteženje javnih financ ostaja ključen cilj skupaj z nujnostjo sprejema ZSDH oz. ureditve korporativnega upravljanja:
- znižanje strukturnega primanjkljaja s ciljem, da je strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi znižanje primanjkljaja države pod mejo 3 % BDP do leta 2014;
- dolgoročna stabilizacija dolga države na ravni pod 55 % BDP (kratkoročni ukrepi, ki bodo izpeljani za zagon gospodarstva, bodo delno financirani z zadolževanjem, a bodo dolgoročno javnofinančno nevtralizirani s prihodki od privatizacije bank in državnih podjetij ter odprodajo terjatev in premoženja DUTB).

 

Slovenija mora tako izpolniti zavezo o izboljšavi institucionalne ureditve v zvezi z okrepljenim ekonomskim upravljanjem na ravni EU ter dati pozitiven signal dolžniškim trgom. V kolikor predlagani zakon ne bi bil sprejet v čim krajšem možnem času, bi to pomenilo, da ni ustrezne zakonske podlage za prodajo naložb, ki so v lasti države, in s tem odmik od zadanih ciljev in priporočil umika države iz gospodarstva.

 

Predlog Zakona o Slovenskem državnem holdingu nima neposrednih finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva. Posredni učinki na druga javnofinančna sredstva lahko nastanejo na enak način kot na državni proračun, predvsem z vidika zagotavljanja pogojev za konsolidacijo javnih financ.

 


Razrešitev direktorja Zavoda za gozdove Slovenije in imenovanje vršilca dolžnosti

 

Vlada RS je s položaja direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) razrešila Iva Trošta in za vršilca dolžnosti direktorja ZGS imenovala Damjana Oražma, in sicer do imenovanja direktorja ZGS.

 
Na podlagi Zakona o zavodih je vlada z dnem 17. 12. 2013, na predlog ministra za kmetijstvo in okolje, razrešila dosedanjega direktorja ZGS, pred potekom časa, za katerega je bil imenovan in z dnem 18. 12. 2013, imenuje Damjana Oražma za vršilca dolžnosti direktorja ZGS, vendar najdlje za eno leto.


Predlagani kandidat Damjan Oražem, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, ima več kot 20 let delovnih izkušenj, od tega na ZGS od leta 1994, med drugim 9 let kot vodja območne enote in 7 let kot vodja krajevne enote. Minister za kmetijstvo in okolje ocenjuje, da je kandidat primeren za zasedbo položaja vršilca dolžnosti direktorja.

 
ZGS izvaja naloge javne gozdarske službe na podlagi 56. člena Zakona o gozdovih. Svet ZGS je sprejel Program dela in Finančni načrt 20. 12. 2012, vlada pa je z navedenima dokumentoma soglašala 19. 3. 2013. Nadalje je Svet ZGS 23. 10. 2013 sprejel rebalans Programa dela in Finančnega načrta za leto 2013, s katerima je na podlagi 48. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 soglašal minister za kmetijstvo in okolje. Na podlagi Zakona o gozdovih in sprejetega Programa dela in Finančnega načrta ZGS sta ZGS ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) 30. 1. 2013 sklenila pogodbo o opravljanju in začasnem financiranju javne gozdarske službe, 19. 4. 2013 pogodbo o opravljanju in financiranju javne gozdarske službe in  23. 10. 2013 dodatek št. 1 k pogodbi o opravljanju in financiranju javne gozdarske službe. Z navedenimi pogodbami je MKO za izvajanje javne gozdarske službe, ki jo v letu 2013 izvaja Zavod za gozdove Slovenije, zagotovilo dobrih 18,8 milijona evro. V pogodbi so eksplicitno navedena tudi sredstva za stroške materiala in storitev v decembru 2013, in sicer v višini 245.898 evrov.

 
ZGS je po nalogu direktorja Iva Trošta 4. 12. 2013 prenehal izvajati posamezne naloge javne gozdarske službe, ki jih določa Zakon o gozdovih. O tem je direktor ZGS pisno obvestil ministra za kmetijstvo in okolje 3. 12. 2013. Kot razlog za ustavitev izvajanja nujnih in z Zakonom o gozdovih predpisanih strokovnih del javne gozdarske službe na terenu, navaja primanjkljaj v mesecu novembru in decembru na kontu materialni stroški v višini 280.000 evrov. Lastnike gozdov, ki so želeli izbiro drevja za posek ali svetovanje pred izdajo odločbe, pa se je napotilo, da se telefonsko obrnejo na MKO. ZGS v letu 2013 izvaja javno gozdarsko službo na podlagi Programa dela in Finančnega načrta, ki ga je sprejel Svet, minister, pristojen za gozdarstvo, pa je na podlagi 48. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 izdal soglasje k Finančnemu načrtu ZGS. V Programu dela in Finančnem načrtu ZGS za leto 2013 so predvidene vse naloge, kakor tudi sredstva za njihovo izvedbo. Z odločitvijo o ustavitvi nujnih strokovnih del, ki jih mora ZGS opravljati po Zakonu o gozdovih in so določene tako v Programu dela za leto 2013 in Finančnem načrtu za leto 2013, je direktor ZGS ravnal nevestno in malomarno, zaradi česar so nastale motnje pri opravljanju nalog ZGS. Hkrati z dosedanjim delom ni zagotovil delovanja ZGS v okviru sprejetega finančnega načrta. S svojim ravnanjem je marsikateremu lastniku povzročil materialno škodo.