Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora RS glede stanja v pravosodju, političnih vplivov nanj in ukrepih za ureditev stanja. V mnenju vlada zavrača očitke, ki so jih navedli predlagatelji sklica izredne seje.
Obširna razlaga navedb, ki izhajajo iz sklica za izredno sejo, je zajeta v omenjenem mnenju, v sporočilu pa izpostavljamo nekaj pomembnih poudarkov.
Navedbe podpisnikov zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije kažejo na nepoznavanje dejanskih razmer v slovenskem pravosodju, predvsem nepoznavanje razmer v sodstvu.
Še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije niso sodišča imela tako majhnega števila nerešenih zadev in še nikoli niso potrebovala tako malo časa za rešitev povprečne zadeve kot danes, in sicer 6 mesecev. Slovenska sodišča so lansko leto imela v reševanju preko 1,45 milijona zadev, v reševanje pa so prejela več kot 925.000 zadev, kar predstavlja največji pripad novih zadev v zadnjih 20 letih. Kljub temu, da se je v vmesnem času pripad zadev izredno povečal, je na dan 31.12. 2009 število nerešenih zadev padlo na najnižjo raven po letu 1996.
Vlada RS in ministrstvo za pravosodje se zavedata, da je v kriznih časih še kako pomembno, da sodišča nadaljujejo z uspešnim delom zlasti na področjih, ki so del izhodne strategije vlade (izvršilni postopki, gospodarski spori, določene skupine kaznivih dejanj, delovni in socialni spori). Zato je vlada kljub sprejetim sklepom, ki se nanašajo na zniževanja števila zaposlenih v javnem sektorju, 26. avgusta 2010 sprejela sklep, s katerim je podaljšala izvajanje aktivnosti v projektu Lukenda do 31. decembra 2012 ter s tem zagotovila nadaljnje učinkovito delo sodišč s tem pa tudi zmanjševanje števila nerešenih zadev.
Podpisniki zahteve za sklic dopisne seje navajajo tudi očitke glede dosojenih odškodnin pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi sojenja v nerazumnem roku. Število sodb in zneski odškodnin, ki jih mora Slovenija plačati zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, ves čas padajo. Če primerjamo podatke in zneske, ki jih je Slovenija morala plačati iz naslova sojenja v nerazumnem roku v obdobju prejšnje vlade, s podatki v tem mandatu, lahko vidimo, da je bilo od leta 2005 do leta 2008 (obdobje prejšnje vlade) iz naslova odškodnin za 208 zadev izplačanih 718.901,63 EUR, od leta 2009 do konca leta 2010 pa 29.140,00 EUR. V letu 2009 je bila Slovenija obsojena le še v petih, v tem letu pa le še v dveh zadevah.
Vlada je v mnenju posebej izpostavila tudi potrebo po okrepitvi državnega tožilstva pri pregonu zahtevnih oblik gospodarskega kriminala. V zvezi s tem ministrstvo za pravosodje pripravlja vrsto sprememb v okviru paketa t.i. protitajkunske zakonodaje.
Vlada je zavrnila tudi neutemeljene očitke na račun notarskih in odvetniških lobijev ter lobijev stečajnih upraviteljev. Minister za pravosodje Aleš Zalar je prejemke stečajnih upraviteljev občutno znižal in omejil maksimalne zneske njihovih nagrad, dvakrat je tudi zavrnil predlog za zvišanje odvetniške tarife, ki tako ostaja nespremenjena. Vlada je v mnenju opozorila tudi na to, da je Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje od ministrstva za pravosodje že pred časom pridobil izčrpno poročilo o notarski mreži v državi. Iz poročila izhaja, da ministrstvo za pravosodje ni ukinilo nobenega notarskega mesta, ki bi bilo pred tem zasedeno.
Vlada je v obsežnem mnenju izpostavila vrsto prednosti za državljane, ki jih prinaša sodišču pridružena mediacija, ki občutno skrajšuje postopek reševanja sporov, pri čemer so mediacijski postopki bistveno cenejši in prijaznejši za stranke. Vlada je opozorila, da je na tem področju Slovenija med vodilnimi državami Evrope.