Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

15.5.19

Vlada sprejela mnenje k priporočilu v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k predlogu priporočila v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec) in ga posreduje Državnemu zboru.

Vlada v zvezi z navedenim posreduje Državnemu zboru naslednje mnenje: 

Upoštevaje dejstvo, da aktivnosti za odpravo anomalij oziroma izboljšanje plačnega sistema javnega sektorja že tečejo in so bile tudi dogovorjene v okviru socialnega dialoga z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ter glede na aktivnosti, ki jih vlada na področju plačnega sistema javnega sektorja že izvaja, je predlagano Priporočilo po mnenju vlade nepotrebno.      

 

Poleg tega vlada meni, da bi sprejem Priporočila upočasnil začetek procesa predvidenega usklajevanja sprememb plačnega sistema, saj bi vladi naložil pripravo dodatne analize, ki bi zavrla delo, ki sedaj poteka. 

Vlada se je namreč s sindikati javnega sektorja že v decembru 2018 dogovorila za pripravo analize sistema kariernega napredovanja kot enega najpomembnejših delov plačnega sistema, ki lahko vodi tudi do neutemeljenih razlik v gibanju plač po dejavnostih,  v letošnjem letu z njimi uskladila dispozicijo analize, sama analiza pa je že v izdelavi. 

Prav tako se je vlada s sindikati dogovorila, da si z njimi do konca maja izmenja izhodišča za spremembo sistema v obliki predstavitve sprememb ključnih institutov plačnega sistema. Tudi te rešitve so že v pripravi, dokončane pa bodo takoj po zaključku analize. 

 

Ob zgoraj navedenem vlada Priporočila ne podpira zlasti iz naslednjih razlogov: 


1. Aktivnosti vlade za spremembe plačnega sistema javnega sektorja za njegovo večjo fleksibilnost 

 

Že v mandatih prejšnjih vlad je bilo večkrat ugotovljeno, da je plačni sistem potreben prenove. Ta naj bi se izvedla predvsem v smeri večje fleksibilnosti sistema, večjega poudarka pri upoštevanju specifik posameznih dejavnosti, zmanjšanju avtomatizmov pri povečevanju plač ter večjega poudarka variabilnemu nagrajevanju. Pripravljene so bile že tudi konkretne zakonske spremembe, pričel se je tudi postopek usklajevanja  s sindikati (nujnost predhodne uskladitve sprememb izhaja tudi iz vseh podpisanih socialnih sporazumov in dogovorov s sindikati), vendar iz različnih razlogov do zakonodajnega postopka ni prišlo.  

 

Tudi ta vlada je ob nastopu mandata v okviru pogajanj s sindikati morala najprej reševati zahteve, povezane z napovedanimi stavkami v javnem sektorju, ki  so se nanašale na odpravo varčevalnih ukrepov in odpravo anomalij. Ob tem pa je jasno postavila zahtevo, da se v stavkovne sporazume in dogovore vnese tudi to, da bosta obe strani v letošnjem letu pristopili k spremembam plačnega sistema (spremembi ZSPJS). 

 

V okviru pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja so tako bili sklenjeni stavkovni sporazumi in Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, iz katerih jasno izhajajo zaveze, ki se nanašajo tudi na začetek usklajevanj sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), posebej pa še določitev kriterijev za ustreznejše nagrajevanje javnih uslužbencev v odvisnosti od doseženih delovnih rezultatov. 

Iz časovnice pogajanj, ki je dogovorjena med vladno in sindikalno pogajalsko skupino, izhaja, da si pogajalski strani do 30.5.2019 izmenjata predloge sprememb ZSPJS po posameznih inštitutih, pri čemer bo vladni predlog zagotovo vseboval predloge sprememb v plačnem sistemu, ki bodo omogočili večjo fleksibilnost plačnega sistema in s tem večje nagrajevanje boljših in bolj obremenjenih javnih uslužbencev. 

Prav tako je dogovorjeno, da se do končne sprostitve ukrepa, ki se nanaša na izplačevanje delovne uspešnosti vladna in sindikalna stran vzporedno z usklajevanjem sprememb ZSPJS dogovarjata tudi o kriterijih za nagrajevanje redne delovne uspešnosti, ki naj bi zagotovili objektivnejše ocenjevanje ter poenostavili postopek ugotavljanja in izplačevanja sredstev za redno delovno uspešnost.     

 

Kot izhaja iz navedene časovne dinamike usklajevanj oziroma pogajanj s sindikati javnega sektorja v letu 2019, bo v mesecu juniju 2019 pripravljena tudi analiza kariernega napredovanja v javnem sektorju, katere temeljni namen je ugotoviti, kakšne so razlike v pogojih za karierno napredovanje in posledično dinamiki pridobivanja višjih plač po posameznih dejavnostih in poklicih (plačnih podskupinah) javnega sektorja, upoštevaje dejstvo, da pa so pravila glede določanja, obračunavanja in izplačevanja plač za celotni javni sektor enaka. 

Dispozicija navedene analize je bila v celoti usklajena z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in bo predstavljala pomembno informacijo za odpravo morebitnih neupravičenih razlik glede možnosti kariernega napredovanja oziroma za ustreznejšo obravnavo posameznih specifik, vezanih na konkretne dejavnosti oziroma poklice v javnem sektorju. 

Ob navedenem velja opozoriti, da že tečejo aktivnosti tudi za izvedbo posebne analize vrednotenja delovnih mest t.i. pooblaščenih uradnih oseb, s čimer bodo naslovljene specifike, vezane na opravljanje nalog vojakov, gasilcev, policistov, uradnikov FURS in pravosodnih policistov.

Predlagano Priporočilo torej glede na navedeno ni potrebno, saj ne prinaša nič takšnega, o čemer ne bi že v letošnjem letu potekal dialog s socialnimi partnerji in torej ne predlaga nobenih ukrepov za delovanje državnih organov. Kot izhaja iz zapisanega v predlaganem Priporočilu skupine poslank in poslancev, naj bi se v konstruktivnem dialogu s sindikati javnega sektorja poiskalo najboljšo rešitev za izboljšanje plačnega sistema v smeri ustreznejšega nagrajevanja v odvisnosti od rezultatov dela. Aktivnosti prav v tej zvezi v dialogu s sindikati že potekajo oziroma se bodo v letošnjem letu pričele usklajevati v skladu z dogovorjeno časovno dinamiko.        


2. Enotni plačni sistem, upoštevanje specifik in možnost variabilnega nagrajevanja   

 

V enotnem plačnem sistemu so uveljavljene oziroma upoštevane določene specifike, vezane na konkretno dejavnost oziroma poklic v javnem sektorju. Tako so posebna pravila že z ZSPJS določena glede ocenjevanja oziroma ugotavljanje pogojev za napredovanje v višji plačni razred za posamezne skupine proračunskih uporabnikov.

Specifičnosti so v okviru enotnega plačnega sistema pripoznane tudi glede vrste dodatkov, vsekakor pa so bile posamezne specifike upoštevane tudi v pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o razrešitvi stavkovnih zahtev, katerih rezultat so podpisani stavkovni sporazumi, aneks  h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

Omeniti je potrebno tudi dejstvo, da veljavni plačni sistem vključuje tri vrste delovne uspešnosti, in sicer redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Navedbe, da veljavni plačni sistem nima vgrajenih mehanizmov za nagrajevanje delovne uspešnosti torej ne držijo, res pa je, kot že rečeno, da je veljavni sistem tudi v tej zvezi treba nadgraditi. Ne gre torej za to, da sam plačni sistem ne bi poznal stimulativnih elementov, ampak za to, da se ti v obdobju varčevalnih ukrepov večinoma niso uporabljali oz. so bili zmanjšani na minimum. 

Po mnenju vlade ključni problem ni v veljavni sistemski ureditvi nagrajevanja delovne uspešnosti, temveč v konkretnem ravnanju proračunskih uporabnikov v praksi, zlasti pa premajhna fleksibilnost plačnega sistema, ko gre za določanje osnovnih plač, kar je povezano tudi z možnostjo privabljanja in ohranjanja  najboljših kadrov v javnem sektorju.                                 


3. Podatki o plačah v javnem sektorju 

 

Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem plač v javnem sektorju za vsak mesec  pripravlja krajši pregled izplačil plač v javnem sektorju po dejavnostih javnega sektorja, plačnih podskupinah (poklicnih skupinah) in po vseh elementih plače. Ti pregledi so objavljeni na spletnem naslovu: www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/place_v_javnem_sektorju/analize_zaposlenosti_in_plac/   

 

Poleg mesečnega spremljanja gibanja plač in sumarnega pregleda izplačil plač v javnem sektorju, vlada vsako leto v skladu z ZSPJS ob predložitvi zaključnega računa državnega proračuna v Državni zbor posreduje Državnemu zboru tudi celovito in podrobno analizo plač v javnem sektorju za preteklo leto. Tako bo Državni zbor v letošnjem letu obravnaval takšno analizo za leto 2018. 


4. Zahteve po izstopu iz plačnega sistema javnega sektorja 

 

Izstop posameznih poklicnih skupin ali delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja po mnenju vlade ni zagotovilo, da se bo bolj ustrezno uredilo nagrajevanje zaposlenih v teh poklicnih skupinah ali delih javnega sektorja. 

Vlada meni, da je ustreznejše nagrajevanje v smislu večje možnosti nagrajevanja boljših in bolj obremenjenih javnih uslužbencev možno doseči v okviru enotnega plačnega sistema, za večje možnosti nagrajevanja boljših in bolj obremenjenih javnih uslužbencev pa bodo, kot je navedeno, sindikalni strani predlagane v usklajevanje spremembe veljavnega plačnega sistema.

Vir: MJU


Časovno obdobje

Potrdi