Sporočilo za javnost

18.7.13

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o davku od srečk

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o davku od srečk.


Državni zbor je 11. 7. 2013 sprejel zakon o davku od srečk. Z zakonom se uvaja nov davek na vplačilo srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo. Zavezanci so prireditelji klasičnih iger na srečo, ki imajo ustrezno koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo. Nakup srečke se obdavči po enotni davčni stopnji 10 % njene vrednosti. Oproščeni so prireditelji, ki takšne igre na srečo prirejajo občasno zaradi zbiranja prihodkov za opravljanje njihove osnovne nepridobitne dejavnosti.


Ker se z zakonom v povezavi z rebalansom proračuna za leto 2013 sledi cilju doseganja javnofinančne konsolidacije z zagotavljanjem dodanih proračunskih virov, zaradi česar  je primerno, da se predlagane rešitve uveljavijo čim prej in s tem prepreči težko popravljive posledice za delovanje države, se je zakon sprejemal po nujnem postopku.

 
Državni svet Republike Slovenije je na seji 17. 7. 2013 sprejel zahtevo, da pred razglasitvijo zakona Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o davku od srečk.
Državni svet svojo zahtevo utemeljuje z oceno, da je obdavčitev srečk, kot jo predlaga vlada, škodljiva za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije, saj se posledice sprejema zakona ob obdavčitvi obeh prirediteljev v končni fazi prenašajo tudi na končne uporabnike koncesijskih sredstev. Meni, da se z zakonom s premalo analitsko podprtimi ukrepi posega v relativno stabilen sistem financiranja teh organizacij, pri tem pa se ne predvideva nobenih ukrepov za kasnejšo sanacijo posledic.


Državni svet navaja, da se bo uvedba davka dolgoročno, zaradi predvidenega padca prodaje srečk in odpiranja možnosti tako nelegalne kot legalne ponudbe tujih, predvsem internetnih prirediteljev iger, ki bodo zaradi manjše davčne obremenjenosti bolj konkurenčni od domačih prirediteljev, izkazala kot fiskalno kontra produktivna.


Državni svet zavrača argumente vlade o pozitivnih učinkih zakonskih rešitev na zasvojenost z igrami na srečo, saj naj bi ti problemi v Sloveniji bili precej manjši, kot jih navaja vlada.
Državni svet meni, da bi se vlada morala povečevanja davkov lotiti na drugačen način, s spremembami znotraj obstoječe sistemske ureditve obdavčenja iger na srečo, pri čemer svetuje tudi razmislek o obdavčitvi te dejavnosti na izhodu (z davkom od dohodka pravnih oseb) oziroma povečanju stopnje obdavčitve dobitkov. Ravno tako menijo, da bi morali več napora vložiti v zajemanje davkov, ki so sicer težje izsledljivi (prenosi kapitala v davčne oaze), učinek na državno blagajno bi bil večji, dejavnost nekaterih družbeno koristnih organizacij pa neokrnjena.


Vlada RS je na navedene razloge za zahtevo po ponovnem odločanju o zakonu podala mnenje v nadaljevanju.


Predlagatelj je v oceni finančnih posledic predvidel določeno zmanjšanje vplačil zaradi uvedbe novega davka, pa tudi negativne učinke na nekatere druge prihodke ter posredno ocenil vpliv na vse deležnike v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo.


Zbrani podatki poslovnih poročil obeh loterij, t.j. Loterije Slovenije in Športne loterije, obeh krovnih uporabnikov sredstev iz koncesij, Fundacije za šport in Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, in podatki DURS, kažejo trend zviševanja vplačil in sredstev iz koncesijskih dajatev. Loteriji sta v letu 2011 imeli skupaj preko 192 mio evrov vplačil, v letu 2012 pa 230 mio evrov. Tako je bila v letu 2012 vrednost vseh vplačil za oba prireditelja za 20 % višja kot leto poprej, oz. za 13 % višja, brez upoštevanja igre Eurojackpot, ki se je začela z marcem 2012. V letu 2013 so podatki zbrani za prvo triado in znašajo 62 mio evrov vplačil, pri čemer pa je potrebno poudariti, da se igre na srečo praviloma vplačujejo glede na obdobje v letu (meseca decembra je vplačil največ) in v odvisnosti od pričakovanega dobitka (ob višjih nagradnih fondih vplačila skokovito narastejo). Sredstva iz koncesijske dajatve za leto 2012, katerih prejemnik sta fundaciji, so se glede na leto 2011 zvišala za 19,5 % oz. za 5,2 mio evrov (s 26,9 na 32,1 mio evrov).


Za izračune finančnih učinkov je predlagatelj izbral cenovno elastičnost povpraševanja -0,7, ki so jo izračunali avtorji pri študiji Elasticity of Demand for UK National Lottery Tickets, kjer je nagradni sklad v primerjavi z vplačili zelo primerljiv slovenskemu Lotu. Enake predpostavke je uporabil pri Športni loteriji. Za igre na srečo tudi velja, da v času krize ljudje ne prenehajo z igranjem, temveč se nasprotno še bolj množično odločajo zanje.


Glede prenosa bremena na končne uporabnike menimo, da je to stvar poslovne politike prirediteljev iger na srečo, ki bodo sami presodili, v kolikšnem obsegu bodo breme davka prevalili na končne uporabnike, zato je težko trditi, koliko bodo uporabniki koncesijskih dajatev ob tem prizadeti.


V zvezi z ugodnejšo ponudbo ponudnikov klasičnih iger na srečo, vključno z internetnimi ponudniki, ki ne bodo zavezanci za nov davek od srečk vlada pojasnjuje, da problematika nelegalnih prirediteljev iger na srečo ne more biti predmet tega zakona in se rešuje na ravni sistemske ureditve iger na srečo v okviru sprememb Zakona o igrah na srečo (ZIS), ki je v pripravi. Ostaja dejstvo, da sta v tem trenutku edina prireditelja z veljavno koncesijo v Republiki Sloveniji Loterija Slovenije in Športna loterija, ostali prireditelji brez ustrezne koncesije pa so s tem nelegalni in se jih skuša čim bolj omejevati in sankcionirati. V zadnjem obdobju je nadzor nad njimi še dodatno poostren.


Glede problema zasvojenosti vlada pojasnjuje, da se podatki o 20 % deležu zasvojenih nanaša na t.i. države z razvitejšo ekonomijo. Podatke za območje Slovenije je vlada podatke črpala iz raziskave Fakultete za uporabne vede v Novi Gorici, ki jo je v letu 2010 opravila med srednješolci na Goriškem in Dolenjskem in kaže na problem zasvojenosti mladih tudi s klasičnimi igrami na srečo. Izsledki raziskave kažejo, da je med mladimi, ki v prostem času večkrat igrajo na srečo, na Goriškem 13,6 % takšnih, pri katerih bi se igranje lahko razvilo v problematično. Na Dolenjskem je takšnih 11.55 %, kot slovensko povprečje pa navajajo 7,81 %.


V zvezi s predlagano obdavčitvijo dejavnosti na izhodu pojasnjujemo, da je dejavnost na izhodu že obdavčena z davkom od iger na srečo, pri čemer pa je davčna osnova bistveno nižja, saj predstavlja vrednost prejetih vplačil, zmanjšano za vrednost izplačanih dobitkov in je torej po vsebini primerljiva z davkom od dohodkov pravnih oseb. Po oceni finančnih učinkov bi dvig davka od iger na srečo za 10 odstotnih točk (s 5 na 15 % davčne osnove) pomenil 6,8 mio € dodatnega prihodka (uvedba ZDavS predvideva 17,4 mio € dodatnega prihodka). Poleg tega se v tem primeru postavlja vprašanje o ustavnosti zaradi neenake obravnave, saj so z davkom od iger na srečo obdavčeni tudi prireditelji posebnih iger na srečo v igralnicah ter na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki se jih v obdavčitev srečk ne zajema. Na drugi strani je bil davek od dohodkov pravnih oseb v lanskem letu znižan na 17 % davčne osnove, zato višanje stopnje za dejavnost prirejanja iger na srečo ni smiselna. Dobitki od iger na srečo so skladno z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo že obdavčeni po enotno stopnji 15 % davčne osnove, ki predstavlja vrednost pridobljenega dobitka. Prihodek od davka na dobitke pripada proračunu občine, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče. Dodatna davčna obremenitev dobitnikov klasičnih iger na srečo po mnenju vlade ni ustrezna alternativa predlaganemu zakonu od srečk.


Vlada se strinja, da se je potrebno posvetiti problematiki ustreznega zajemanja davkov, med drugim problematiki dela na črno, sivi ekonomiji ter prenosu kapitala v davčne oaze, in svoj trud vložiti v vzpostavitev ustreznih mehanizmov za zajem davkov, ki so težko zajemljivi, vendar meni, da ta problematika presega domet tega davka in jo je potrebno reševati na druge načine.


Iz navedenih razlogov je Vlada predlagala Državnemu zboru RS, da ob ponovnem odločanju Zakon o davku od srečk sprejme.