Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

26.4.19

Vlada sprejela Program stabilnosti 2019 in Predlog novele energetskega zakona

Vlada sprejela Program stabilnosti 2019

 

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Program stabilnosti 2019, ki ga bo Ministrstvo za finance še danes posredovalo Evropski komisiji. Vlada vztraja na začrtani poti, ki bo omogočila, da bomo dosegli nov srednjeročni proračunski cilj. To je prepoznal tudi Fiskalni svet v svojem mnenju, ki ga je podal na Okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022.

Vsebina Programa stabilnosti se dopolnjuje in prekriva z vsebino Nacionalnega reformnega programa, ki ga je vlada že posredovala Evropski komisiji. Program stabilnosti se osredotoča na makroekonomski razvoj, fiskalno politiko in javne finance, Nacionalni reformni program pa opisuje ukrepe, napovedane strukturne reforme znotraj t.i. evropskega semestra oziroma procesa usklajevanja ekonomskih politik ter doseganje ciljev strategije za rast in delovna mesta EU2020.  

 

Program stabilnosti 2019, ki vključuje napovedi za prihodnja tri leta, vključno z letom 2022, smo pripravili ob upoštevanju aktualnih javnofinančnih podatkov in Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022, ki določa ciljni saldo in najvišji možni obseg javnofinančnih izdatkov ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne javnofinančne blagajne (državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna ter občinski proračuni) za leta 2020, 2021 in 2022.  

 

Slovenija mora do leta 2022 doseči strukturni saldo sektorja država v višini minus 0,25 % BDP, in ne plus 0,25 % BDP, kot velja za letos. Cilj v višini minus 0,25 % BDP bomo dosegli oz. presegli že v letu 2020, kar ugotavlja tudi Fiskalni svet. Pri tem moramo zagotoviti takšen splet ekonomskih politik, ki omogoča, da na tem srednjeročnem cilju ostanemo in da ne ogrožamo gospodarske rasti.

Leta 2020 se bo javnofinančni presežek povzpel na 1 % BDP, leta 2021 na 1,1 % BDP in leta 2022 na 1,2 % BDP. Javni dolg se bo leta 2020 po načrtih znižal na 61,3 % BDP, leta 2021 na 57,9 % BDP, leta 2022 pa na 54,7 % BDP.

Vir: MF

Vlada potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona

 

Vlada je potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga pošilja v Državni zbor v obravnavo in sprejetje po rednem zakonodajnem postopku. 

Razlogi za spremembe so predvsem v uskladitvi z evropskim pravnim redom, odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Smernicami za državno pomoč za okolje in energijo (2014-2020). Z novelo se ureja tudi manjše spremembe, s katerimi se bodo določile pravne podlage za bolj jasne določitve obveznosti posameznih udeležencev na energetskem trgu ter odprave nekaterih pomanjkljivosti.

V zakonu so odpravljene nekatere neskladnosti s predpisi EU, ponuja pa tudi uskladitve z nekaterimi novimi EU uredbami. V novem zakonu obveznost namestitve energetske izkaznice velja tudi za lastnike in najemnike stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost in ne le za stavbe, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, kot je to veljalo doslej. Podrobneje je med drugim predpisana tudi zakonska podlaga za vzpostavitev celovitega procesa nadzora nad energetskimi pregledi. Velike družbe bodo o izvedenem energetskem pregledu morale poročati agenciji, ki bo o tem vodila evidenco ter vzpostavila sistem poročanja in preverjanja o izvedenih energetskih pregledih. Zakon ponuja tudi novo interpretacijo EU direktive o učinkovitem daljinskem ogrevanju oziroma hlajenju, saj je pomen manj zahteven, kot je bilo preneseno v prvotno različico zakona. 

Nova različica zakona se usklajuje z odločbo Ustavnega sodišča RS. Glede na odločbo je namreč dodan še postopek plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oziroma pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku. 

Zakon se v nadaljevanju med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za okolje in energijo (2014-2020), odpravlja nekatere neustrezne pojme, kot prekršek pa med drugim opredeljuje tudi zavajajoč ali nepošten način prodaje električne energije oziroma zemeljskega plina preko akviziterjev. V noveli se nenazadnje določi tudi strožja kazen za neizpolnjevanje zakonske obveznosti uporabe biogoriv v prometu. 

Vir: MzI


Časovno obdobje

Potrdi