Sporočilo za javnost

23.5.13

10. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela izhodišča za pripravo Predloga Rebalansa proračuna RS za leto 2013

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna države za leto 2013.

Vlada Republike Slovenije je za pripravo rebalansa proračuna države za leto 2013 sprejela izhodiščni razrez odhodkov proračuna države po predlagateljih finančnih načrtov in po virih sredstev (integralna sredstva, namenska sredstva, namenska sredstva EU in slovenska udeležba) ter za cilj določila primanjkljaj proračuna države v višini 1,5 mrd evrov.

 

Vlada je do uveljavitve rebalansa proračuna države za leto 2013 sprejela ukrep začasnega zadržanja izvrševanja državnega proračuna na integralnih postavkah državnega proračuna (tip 1), s katerim se ustavi prevzemanje obveznosti v letu 2013. Proračunski uporabniki imajo omejene pravice porabe, kot je določeno z izhodiščnim razrezom, ki bo v skladu s proračunsko proceduro predmet nadaljnjih usklajevanj.

 

Vlada je določila tudi terminski načrt priprave predloga rebalansa proračuna države za leto 2013 in predlagateljem finančnih načrtov naložila, da do 6. junija 2013 v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravijo predloge finančnih načrtov z obrazložitvami.

 
Vir: MF
 
 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu

 
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu ter ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

 

Osnovni cilj Zakona o železniškem prometu je prilagoditev slovenske zakonodaje zakonodajnemu okviru EU. S predlaganimi rešitvami in dopolnitvami Zakona o železniškem prometu see želi urediti pravna podlaga s katero se zagotavlja neodvisnost delovanja regulatornega organa na področju železniškega prometa. Z vključitvijo regulatornega organa v Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK), ki se je kasneje preoblikovala v Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija)   se je odločilo, da se namesto dosedanjih proračunskih sredstev zagotovi delovanje s plačili subjektov, ki izvajajo prevozne storitve v železniškem prometu (prevozniki) na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji in s plačilom upravljavca te infrastrukture. Vsa druga področja, ki jih agencija regulira, se namreč prav tako financirajo s plačilom subjektov, katerih delovanje se regulira. Z dopolnitvijo se zagotovi pravna podlaga za nov način financiranja regulatornega organa in za izdajo izvršilnega predpisa, ki bo podrobneje uredil način izračuna in poravnave plačil in se ne bo bremenilo javnih sredstev, temveč kot omenjeno subjekte katerih delovanje na železniškem trgu nadzira in regulira (prevoznike v železniškem prometu v deležu 70% in upravljavca javne železniške infrastrukture v deležu 30%).

 

S predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o železniškem prometu se v slovenski pravni red prenaša tudi prepoved prenosa javnih finančnih sredstev med upravljavcem železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter prepoved prenosa javnih finančnih sredstev med dejavnostmi prevoza potnikov v železniškem prometu kot javne službe na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih prevoznih storitev ali na kakršnokoli drugo poslovanje.

 

S predlogom zakona se v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah spremeni tudi ime "Agencije za pošto in elektronske komunikacije", tako da se po novem glasi "Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije".

 

Predlog zakona vsebuje tudi rešitve glede določitve sedeža gospodarske družbe, pooblaščene za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Zakonska določba sedeža ni potrebna, saj takšna obveznost nima posebnega pomena za njeno delovanje. Takšne obveze zakonodaja ne nalaga drugim pravnim osebam, hkrati pa takšna obveznost pomeni dodatno administrativno oviro pri morebitni zamenjavi sedeža. Sedež se določa z ustanovitvijo družbe.

 

Predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, pa Vlada RS predlaga zato,ker gre za manj zahtevne uskladitve zakona s pravnim redom Evropske unije. 

 

Vir: MzIP

 
 

Predlog Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018.

 

Osrednji cilji slovenske jezikovne politike v novem programu so:


1. Oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini, zadostnim znanjem drugih jezikov, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti.
Za ta namen država:

 - skrbi za razvoj pismenosti vseh skupin govorcev (vključno s skrbjo za slovenski znakovni jezik, slovensko brajico in govorce s specifičnimi bralnimi in govornimi težavami),
 - zagotavlja zbiranje, obdelovanje in trajno dostopnost zanesljivih slovničnih, slovarskih in stilskih informacij o vseh pojavnih oblikah slovenščine. 
 

2. Formalnopravno uokvirjanje slovenske jezikovne politike, tako s krovnim zakonom kot s posameznimi določbami posebnih področnih zakonov, uredb in drugih aktov.
 
3. Okrepiti skrb in odgovornost za Slovence zunaj meja Republike Slovenije, ob tem pa upoštevati vse govorce, ki jim slovenščina ni materni jezik: pripadnike madžarske in italijanske narodne manjšine, romske skupnosti in drugih jezikovnih skupnosti, priseljence ter vse druge, ki prihajajo ali želijo prihajati znotraj ali zunaj meja Republike Slovenije v stik s slovenskim jezikom.
 
4. Posebno pozornost nameniti prednostim in izzivom, ki jih prinaša dejstvo, da je slovenščina uradni jezik Evropske unije.

 

Nacionalni program za jezikovno politiko 2014-2018 glede na prejšnji program zmanjšuje število operativnih ciljev in izpostavlja strateško naravnanost in osredotočenost na uresničevanje ključnih področij jezikovne politike v naslednjem obdobju. Taka naravnanost omogoča večjo sistematičnost in usklajenost nosilcev, s tem pa tudi  realnejšo perspektivo glede uresničevanja posameznih nalog. S tem namenom nacionalni program določa tudi izdelavo dveh akcijskih načrtov (za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost), ki bosta pripomogla k učinkovitemu uresničevanju resolucijskih ukrepov.

 

Vlada Republike Slovenije bo besedilo predloga resolucije predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po rednem postopku.

 

Vir: MK

 
 

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi protokolarnih pravil

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi protokolarnih pravil. Pretežni del sprememb, zajetih v Sklepu o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi protokolarnih pravil, se nanaša na določila, vezana na organizacijo državnih proslav ob praznikih. Spreminjajo se člani in predlagatelji članov Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve ter predsednik koordinacijskega odbora. Administrativno-tehnična, finančna in organizacijska opravila za delo Koordinacijskega odbora se iz Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije prenašajo nazaj na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
 

Vir: Protokol RS