Sporočilo za javnost

6.6.13

12. redna seja Vlade RS

Vlada RS potrdila vsebino zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu

 

Na današnji redni seji je Vlada RS potrdila vsebino zaveze, ki so jo za izboljšanje stanja v sodstvu v torek zvečer podpisali v imenu sodstva predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša ter v imenu Vlade RS predsednica mag. Alenka Bratušek in minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.

 

Besedilo zaveze jasno ugotavlja trenutno stanje v sodstvu, kjer trajanje reševanja posamezne zadeve v povprečju traja več kot eno leto. Skupna je tudi ugotovitev, da so poslovni procesi v sodstvu na nekaterih področjih dokaj dobro urejeni (elektronske izvršbe, sodni register, zemljiška knjiga) in se učinkovitost iz leta v leto povečuje. Slabše pa je stanje glede pomembnejših zadev (torej dejanskega sojenja). Tako je sodstvo v letu 2012 ponovno rešilo 2,4% manj zadev kot v prejšnjem letu, enako je tudi leta 2011 rešilo manj zadev kot leta 2010. Povprečno pa so postopki pred posameznim sodiščem trajali od 13 do 20 mesecev.

 

Cilji so zato jasni. Do junija 2014 naj bi povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot eno leto, v nekaterih postopkih in pred nekaterimi sodišči pa celo samo tri mesece. Cilji so določeni za vsako vrsto sodišč in zadev posebej ter objektivno merljivi. Javnost bo tako lahko enostavno preverila, ali sodna in izvršilna veja oblasti svojo besedo držita.

 

Za dosego tega zahtevnega cilja in ponovno pridobitev zaupanja javnosti sta se sodstvo in vlada zavezala h konkretnim ukrepom, ki bodo izvedeni v času enega leta po podpisu zaveze. Ti ukrepi so povezani z racionalizacijo sojenja, zakonodajnimi spremembami, zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za poslovanje sodišč.

 

Sodna veja oblasti se je zavezala, da bodo pri izvajanju poslovnih procesov sodišča ravnala v skladu z naslednjimi upravljavskimi načeli:

  1. vsaka zadeva je v najkrajšem času deležna individualne pozornosti,
  2. individualna pozornost je sorazmerna z naravo in zahtevnostjo zadeve,
  3. vsako opravilo se izvaja na najnižji možni ravni kompetenc,
  4. odločitve izkazujejo procesno pravičnost,
  5. sodniki nadzirajo postopek.

 

Zaradi zagotovitve nadaljnjega izboljšanja poslovanja sodišč v letu 2013, kljub velikemu zmanjšanju kadrovskih virov, je opredeljenih sedem prioritetnih področij: upravljanje sodišč, reševanje starejših zadev, poslovni proces - časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in reforma izvršilnega postopka, razbremenitev sodnikov, izenačevanje kadrovskih virov, projekt K in izvajanje posebnih programov na kritičnih sodiščih.

 

Posebej je določeno tudi, da morajo predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti.

 

Izvršilna veja oblasti pa se je zavezala k:

 

1. pripravi zakonodajnih sprememb - Ministrstvo za pravosodje po pridobitvi mnenja Vrhovnega sodišča pripravi predloge med drugim naslednjih normativnih sprememb predpisov:

  • obravnavani prioritetno, v prvi polovici leta 2013:

·        Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
         prisilnem prenehanju

·        Zakon o sistemski razdolžitvi

·        Zakon o sodiščih  in Zakon o sodniški službi

  • V obravnavi novembra 2013:

 

·         Zakon o sodiščih (optimizacija mreže sodišč)

·         Zakon o sodniški službi (optimizacija mreže sodišč)

·         Zakon  o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

·         Zakon o brezplačni pravni pomoči

·         Zakon o izvršbi in zavarovanju

 

                          

2. zagotavljanju kadrovskih pogojev za poslovanje sodišč ter - v omejenem obsegu se pristopi k nadaljevanju projekta Lukenda.

 

3. zagotavljanju ostalih materialnih sredstev - za projekte e-pravosodja, na področju prostorskih pogojev in na področju voznega parka.

 

Vir: MP

 

 

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o sodiščih

 

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki ga bo v obravnavo po rednem postopku predložila Državnemu zboru RS. Glavni cilji predlaganih zakonskih sprememb so:

  • povečanje učinkovitosti in krepitev samostojnosti sodne veje oblasti,
  • povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo,
  • povečanje odgovornosti sodstva.

 

Novela na področju krepitve samostojnosti sodne veje oblasti predvideva, da se določanje števila sodniških mest, števila mest porotnikov in pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike prenese na predsednika Vrhovnega sodišča RS, s Sodnega sveta RS na Vrhovno sodišče RS se prenesejo pristojnosti za spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč, predvideni pa so tudi prenos vodenja centralne kadrovske evidence in sodniškega volilnega imenika na Vrhovno sodišče RS, združitev centralne kadrovske evidence in osebne evidence sodnikov, prenos imenovanja direktorja sodišča z ministra za pravosodje na predsednika sodišča in sprememba ureditve podeljevanja priznanj za dan pravosodja javnim uslužbencem sodišč.

 

Predlog zakona vsebuje tudi naslednje bistvene rešitve: povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo, zlasti glede izpolnjevanja meril za kakovost dela sodišč, posodobitev varstva in obdelave osebnih podatkov, posodobitev dostopa javnosti do uradnih objav, črtanje starostne omejitve za kandidiranje za predsednika sodišča, podaljšanje obdobja, v katerem mora predsednik sodišča oziroma direktor opraviti obvezno usposabljanje s šestih mesecev na eno leto, učinkovitejše kadrovanje na sodiščih, prenos pristojnosti za odločanje o sodnem varstvu po finančnih zakonih z Vrhovnega sodišča RS na Upravno sodišče RS, zagotavljanje pravne varnosti listin, ki so namenjene poslovanju v tujini in uskladitev z veljavno zakonodajo s področja visokega šolstva in državnega tožilstva.

 

Vir: MP

 

 

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o sodniški službi

 

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku.

 

Namen predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi je zlasti v uskladitvi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki je bil hkrati s predlogom tega zakona posredovan v sprejem Vladi RS. Predlagan je prenos določenih pristojnosti z Ministrstva za pravosodje na Vrhovno sodišče RS kot vrh sodne uprave, združitev centralne kadrovske evidence in osebne evidence sodnikov, prenos evidenc na Vrhovno sodišče RS.

 

S predlaganimi spremembami se določa učinkovitejše izvajanje službenega nadzora sodnikovega dela, zlasti v smeri, da mora predsednik sodišča vlagateljevo obrazloženo zahtevo spoštovati in opraviti službeni nadzor v zahtevanem obsegu, upoštevajoč prepoved poseganja v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.

 

Predlog zakona uvaja še novosti glede mirovanja sodniške funkcije in zaostritve določb v zvezi z ocenjevanjem sodniškega dela. Ustrezneje se ureja situacija, ko sodni svet ne potrdi ocene sodniške službe, iz katere izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, saj se šteje, da mora personalni svet ponovno preveriti oceno sodniške službe.  Personalni svet bo moral ugotoviti, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Predlog zakona odpravlja še nekatere zakonske nedoslednosti.

 

Vir: MP

 

 

Pomoč Mariborski livarni

 

Vlada RS je sprejela sklep, da se gospodarski družbi Mariborska livarna Maribor, d. d. - v prisilni poravnavi, Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor, Slovenija samo zaradi prestrukturiranja družbe dodeli državna pomoč za reševanje v obliki poroštva Republike Slovenije za kratkoročni kredit poslovnih bank, za čas priprave programa prestrukturiranja v višini 5.100.000,00  EUR, ki mora biti vrnjen najpozneje v 6-ih mesecih od dneva nakazila sredstev, obrestovan po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki predstavlja vsoto izhodiščne obrestne mere določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči.

 

Državna pomoč se dodeli pod odložnima pogojema:

  • da bo državna pomoč odobrena na podlagi posamične priglasitve Evropski  Komisiji,
  • da se banke (NKBM d.d., A-banka d.d. in Probanka d.d.) s sporazumom zavežejo, da bodo v postopku prisilne poravnave razdolžile družbo in zagotovile njeno dolgoročno vzdržnost brez dodatne pomoči države v kapital družbe konvertirale najmanj za 10.000.000,00 mio EUR svojih terjatev ter povečale kapital družbe z denarnim vložkom najmanj v višini 1.050.000,00 EUR.

 

Družba  Mariborska livarna Maribor, d. d. - v prisilni poravnavi v zavarovanje dodeljenega poroštva Republike Slovenije in izpolnitve pogodbenih obveznosti zagotovi ustrezno obliko zavarovanja, skladno z veljavnimi predpisi na dan pridobitve soglasja Evropske komisije.

 

Vir: MGRT

 

 

Državna pomoč gospodarski družbi Iles, lesna industrija, d. o. o.

 

Vlada je sprejela sklep, da se gospodarski družbi ILES, lesna industrija, d. o. o., Spodnja Kanomlja 23A, 5281 se dodeli državna pomoč.

 

Državna pomoč se dodeli za reševanje v obliki kratkoročnega posojila za čas priprave programa prestrukturiranja v višini 600.000,00 EUR za obdobje šestih mesecev od dneva nakazila sredstev po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki pomeni vsoto izhodiščne obrestne mere, določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči. V zavarovanje vračila dodeljenega posojila se na podlagi  neposredno izvršljivega  notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju  denarne terjatve zagotovi ustanovitev zastavne pravice v korist Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na nepremičnem premoženju družbe ILES, lesna industrija, d. o. o.

 

Vir: MGRT

 

 

Hrvaški državljani se bodo še dve leti po vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji lahko zaposlovali in delali pod enakimi pogoji, kot doslej

 

Vlada Republike Slovenije je sprejela odločitev, da se uveljavi 2 - letno prehodno obdobje za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Vlada je sprejela tudi  predlog zakona za uveljavitev 2 - letnega prehodnega obdobja od 1. julija 2013 do 30. junija 2015. 

 

Vlada RS je pri odločitvi o uvedbi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v RS po vstopu Republike Hrvaške v EU  upoštevala predvsem trenutne razmere na slovenskem trgu dela in napovedi glede povpraševanja po ustrezni delovni sili, napovedi nadaljnjih gospodarskih gibanj za RS in tudi stanje na trgu dela Republike Hrvaške.

 

Temeljni razlog za odločitev za prehodno obdobje  in za pripravo predloga zakona je predvsem zaščita slovenskega trga dela pred prostim zaposlovanjem in delom državljanov Republike Hrvaške po vstopu Republike Hrvaške v EU.

 

 V Sloveniji je bilo konec aprila 2013 v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 121.332 brezposelnih oseb, kar je bilo 11,2 % več kot v enakem času lani. V skladu z gospodarskimi napovedmi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bodo razmere na trgu dela v letu 2013 še zaostrile, zaradi zamika v prilagajanju gospodarski aktivnosti pa se tudi v letu 2014 ne pričakuje izboljšanja. Padec zaposlenosti bo v letu 2013 večji kot v letu 2012, saj se ob nadaljnjem zmanjšanju gospodarske aktivnosti pričakuje zmanjšanje zaposlenosti v vseh dejavnostih zasebnega sektorja. V povprečju bo v letu 2013 brezposelnih 124.000 oseb. Ob takšnih gibanjih zaposlenosti in brezposelnosti se bosta letos povečali tudi stopnja registrirane (13,4 %) in anketne (10,0 %) brezposelnosti. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo v letu 2014 zaposlenost še nekoliko zmanjšala, povprečno število brezposelnih pa bo ostalo na podobni ravni kot letos.

 

Skladno s tem se zmanjšuje tudi zaposlovanje državljanov tretjih držav, pri čemer so izjema le državljani Republike Hrvaške, katerih število se je, tako absolutno kot relativno, na slovenskem trgu dela v lanskem letu povečalo. Pri tem velja izpostaviti, da po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Hrvaške v regijah, ki mejijo na Republiko Slovenijo prebiva kar okoli 100.000 brezposelnih oseb. Število vseh registriranih brezposelnih oseb v Republiki Hrvaški  na dan 3. 4. 2013 je bilo 364.898. Stopnja registrirane brezposelnosti (II/2013) je 21,9 %.

 

Glede na navedeno ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav, bi imela izenačitev državljanov Republike Hrvaške z domačimi delavci pomemben negativen vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.

 

Naj ob tem spomnimo, da so ob vstopu RS v EU nekatere države članice uvedle prehodno obdobje za slovenske delavce, čeprav je bilo takrat v Evropi obdobje konjunkture in so bile države v veliko boljši gospodarski kondiciji, kot je danes RS. Tako je npr. sosednja Avstrija zaščitila svoj nacionalni interes in v celoti uveljavila celotno 7 letno prehodno obdobje (do 30. aprila 2011).

 

S predlogom zakona se uvaja dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da še naprej uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev. To pomeni, da bodo še naprej imeli prednost pri zaposlovanju domače brezposelne osebe in osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani RS, pred zaposlovanjem tujcev na podlagi delovnih dovoljenj. 

 

Državljani Republike Hrvaške se bodo tudi po vstopu v Evropsko unijo  zaposlovali ali delali v Sloveniji  le na podlagi določb nacionalne zakonodaje s področja zaposlovanja in dela, ki velja za državljane tretjih držav. Natančneje to pomeni, da bodo za zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji državljani Republike Hrvaške, razen v zakonsko določenih primerih, še naprej potrebovali delovno dovoljenje.

 

Prehodno obdobje je začasen ukrep in bo veljal dve leti, in sicer od 1. julija 2013 do 30. junija 2015.

 

Podatki:

 

Največ delovnih dovoljenj je bilo v letu 2012 izdanih državljanom Bosne in Hercegovine (6.671 ali 32,5%), takoj za njimi državljanom Republike Hrvaške (5.490 ali 26,8%), sledijo pa jim državljani Srbije (3.371 ali 16,2%) ter državljani Kosova (1.519 ali 7,4%) in Makedonije (948 ali 4,6%). Struktura izdanih delovnih dovoljenj je bila podobna tudi v letu 2011 ko je bilo 9.543 (ali 35,3%) dovoljenj izdanih državljanom Bosne in Hercegovine, 5.796 (ali 21,5%) državljanom Hrvaške, 4.175 (ali 15,5%) državljanom Srbije, 2.788 (ali 10,3%) državljanom Kosova ter 1.746 (ali 6,5%) državljanom Makedonije.

Največ delovnih dovoljenj je bilo, enako kot leto prej, izdano za dela v gradbeništvu (3.287), v predelovalnih dejavnostih (2.374), v dejavnosti prometa in skladiščenja (1.831) ter v gostinski dejavnosti (1.217).

 

Vir: MDDSZ
 

 

 Celotno sporočilo za javnost (289 KB)