Sporočilo za javnost

26.6.13

15. redna seja Vlade RS

Foto: Nebojša Tejič/STA, vir: UKOM

Vlada določila besedilo novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

 

Vlada  Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uvaja spremembe štirih uveljavljenih rešitev, in sicer splošne davčne stopnje, instituta tanke kapitalizacije, davčne obravnave prihodkov oziroma izgube iz naslova odpisa dolga v postopku prisilne poravnave in davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Predlaga se določitev davčne stopnje v višini 17 %, ki je davčna stopnja, ki velja za leto 2013. Nadgrajuje se institut t. i. tanke kapitalizacije zaradi zaščite davčne osnove in poenostavitve izvajanja instituta. Pri določanju davčne obravnave prihodkov oziroma izgube iz naslova odpisa dolga v postopku prisilne poravnave se veljavna rešitev usklajuje z veljavnim ZFPPIPP. Pri davčni olajšavi za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je pri veljavni rešitvi popravljeno sklicevanje na veljavno zakonodajo - ZPIZ-2.

 

Davčna stopnja:

 

Predlog zakona predvideva določitev stopnje davka v višini 17 %. S tem predlogom se odstopa od trenutno predvidene dinamike zniževanja stopnje davka, ki je na podlagi ZDDPO-2 predvidena še v letih 2014 (16 %) ter 2015 (15 %) in naslednjih. Navedena dinamika zniževanja, vključno z določitvijo stopnje za leto 2014, je bila določena z novelo ZDDPO-2H. Davčna stopnja 15 % je določena v 60. členu zakona, ki je člen, ki določa, da se davek plačuje po stopnji 15 % od davčne osnove. Zaradi navedenega je treba določiti stopnjo 17 % v 60. členu zakona in posledično opraviti uskladitev s prehodno določbo v noveli ZDDPO-2H, natančneje, potreben je poseg v 5. člen navedene novele. 

 
 

Davčna obravnava prihodkov oziroma izgub iz naslova odpisa dolga v postopku prisilne poravnave:

 

Usklajuje se davčna ureditev s pravili, ki veljajo po ZFPPIPP. Črta se 28. člen ZDDPO-2, ki ni več relevanten in uskladi se določba glede pokrivanja davčne izgube z veljavno ureditvijo po ZFPPIPP. Ker se prihodki iz naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave ne vključujejo več v davčno osnovo, tudi ni podlage za pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let za znesek teh odpisov dolgov.

 
 

Tanka kapitalizacija:

 

Razširi se definicijo oseb, ki zapadejo pod pravilo tanke kapitalizacije, na povezane osebe, ki doslej niso bile zajete, predvsem t .i. sestrske družbe. Nomotehnično rešitev sledi rešitvi, ki je določena že v veljavni ureditvi za posojila tretjih oseb v povezavi z jamstvom delničarja. Poenostavlja se tudi izračun povprečnega stanja kapitala tako, da se povprečje izračuna iz stanj kapitala na začetku in na koncu davčnega obdobja. Izenačuje se definicijo kapitala za namene tega člena z definicijo, ki velja za kapital na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, oziroma računovodskih standardov, pri čemer je iz izračuna povprečnega stanja kapitala izvzet le čisti dobiček oziroma čista izguba poslovnega leta, ker se postavka izračuna oziroma je na razpolago šele po izračunu davka.

 
 

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje:

 

Uveljavlja se pravilno sklicevanje v 58. členu ZDDPO-2 na veljavno zakonodajo.

 

Vir: MF
 
 

Vlada določila besedilo novele Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

 

Vlada  Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja se povečuje učinkovitost javnega naročanja. Namen postopkov pravnega varstva pri oddaji javnih naročil namreč ni zagotoviti, da naročnik popravi vse morebitne napake in kršitve v postopku javnega naročanja, temveč da ponudnikove možnosti za pridobitev javnega naročila niso okrnjene na račun nezakonitega ravnanja naročnika. Ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter na račun katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane, ni smiselno. Tako odločanje v postopku pravnega varstva je nepotrebna ovira pri javnem naročanju, kajti tudi če je očitana kršitev dejansko bila, ne vpliva na oddajo javnega naročila. Njeno ugotavljanje in odprava pa sta zamudni in stroškovno neupravičeni.

 

Glede na povečanje pripada zadev Državni revizijski komisiji v zadnjih nekaj letih, se s predlogom zakona zagotavlja prednostna obravnava zahtev za pravno varstvo zoper kršitve pri oddaji javnih naročil, ki so sofinancirana iz evropskih sredstev. Pri teh javnih naročilih gre običajno za obsežne in zahtevne projekte oziroma naročila večjih vrednosti. Zaradi dogovorjene dinamike črpanja sredstev za sofinanciranje teh javnih naročil in s tem povezanih omejitev, je ključno, da so ti postopki javnega naročanja, morebitni postopki pravnega varstva in izvedba naročil hitri in učinkoviti.

 

Z zakonom se prav tako jasneje določa način odmere takse za predrevizijski in revizijski postopek. V skladu z načelom sorazmernosti se določajo takse ločeno za blago, storitve in gradnje ter ločeno za vrste postopkov javnega naročanja. Pri tem je za postopek oddaje naročila male vrednosti in postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi predpisana taksa v višini 1.500 evrov oziroma 2.500 evrov, za preostale postopke, ki jih ureja tudi zakonodaja Evropske unije, pa 3.500 evrov oziroma 7.000 evrov. Za enostavnejše postopke oziroma načine oddaje javnih naročil (npr. za oddajo posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma) se določa enotna taksa v višini 1.000 evrov. Kadar se zahteva za pravno varstvo zoper kršitve v postopku javnega naročanja ne nanaša na razpisno dokumentacijo ali na portalu javnih naročil objavljeno povpraševanje za ponudbe, temveč se nanaša na posamezno odločitev, ki jo naročnik sprejme po prejemu oziroma odpiranju ponudb, pa se taksa odmeri v odstotku vrednosti oziroma cene najugodnejše ponudbe, in sicer v višini 2 %. Tako odmerjena taksa pa ne sme znašati manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov. Da bi bilo pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja dostopno tudi manjšim ponudnikom, zakon še vedno omogoča, da se taksa odmeri od vrednosti posameznega sklopa naročila, v katerem vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku očita nepravilnosti.

 

S takšno razčlenjenostjo taks za predrevizijski in revizijski postopek se zagotavlja uresničevanje načela sorazmernosti pri določanju višine takse kot nadomestila za vodenje postopka pravnega varstva, in sicer zlasti z vidika zahtevnosti predmeta in postopka javnega naročanja oziroma posamezne faze postopka ter dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila.

 

Vir: MF
 
 

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o sodnih taksah

 

Na današnji redni seji je Vlada RS določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po nujnem postopku.

 

Primarni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah je v doseganju ustreznejšega sorazmerja med zahtevnostjo in obsegom dela, potrebnega za vodenje posameznih postopkov ter višino pripadajočih sodnih taks. V ta namen se z novelo nekatere sodne takse zvišujejo, nekatere pa se dosegajo na novo. Zvišujejo se predvsem takse za pravdni postopek, postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki, postopek izvršbe in zavarovanja ter za nekatere nepravdne postopke, med novimi taksami pa je treba omeniti zlasti takse za postopek o individualnih delovnih sporih premoženjske narave.

 

Zaradi zagotavljanja ustavne pravice do sodnega varstva v povezavi z ustavnim načelom socialne države se premoženjsko šibkejšim strankam olajšuje uveljavljanje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks. Po predlagani ureditvi se namreč podaljšuje rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in sicer tako, da bo ta predlog mogoče vložiti do izteka roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga (po veljavni ureditvi je treba predlog vložiti do nastanka taksne obveznosti, kar v večini primerov pomeni že ob vložitvi tožbe ali pravnega sredstva - Ustavno sodišče je marca letos zadržalo izvrševanje te določbe ZST-1). Spreminjajo (deloma zaostrujejo) se pogoji za taksno oprostitev, saj bo lahko v celoti oproščen plačila sodnih taks le prejemnik denarne socialne pomoči, ostali pa bodo lahko zaprosili le za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

 

Spreminja se način odmere sodnih taks za kazenski postopek o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, ki bodo po novem namesto v fiksnih zneskih  določene v razponu, na novo pa se določa način odmere sodne takse pri eventualni in alternativni kumulaciji tožbenih zahtevkov.

 

V ZST-1 kot sistemski zakon s področja sodnih taks se vključujejo prehodne taksne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških.

 

Vir: MP