Sporočilo za javnost

3.10.13

27. redna seja Vlade RS

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – interventni zakon


Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ga pošlje Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku.

Predlog sprememb in dopolnitev ZZVZZ vsebuje predloge za povečanje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi zagotovili izboljšanje finančnega stanja v zdravstvu in stabilnejše financiranje zdravstva v letih 2013 in 2014, do uveljavitve novega ZZVZZ. Vsebuje tudi predloge, ki se nanašajo na implementacijo določb Direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in uskladitev nacionalnega pravnega reda z zakonodajo EU. S spremembo in dopolnitvijo ZZVZZ se odpravlja tudi kršitev določb Pogodbe o delovanju EU, ki jo Republiki Sloveniji očita Evropska komisija v zvezi s prepovedjo omejevanja prostega pretoka kapitala. Republika Slovenija se je v svojem odgovoru na uradni opomin Evropske komisije zavezala, da bo omenjeno kršitev odpravila ob prvem posegu v ZZVZZ.

1. S predlogom za povečanje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje se odpravljajo nesorazmerija pri plačevanju teh prispevkov in povečuje solidarnost. Predlogi, ki pomenijo povečanje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, so:
- določitev prispevka za vse kategorije zavarovancev, ki prejemajo aktivne dohodke po sistemu "vsak dohodek šteje" tudi na: dohodke iz drugega pravnega razmerja (kot osnova za plačilo prispevka se določi prejet dohodek); iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic (kot osnova za plačilo prispevka se določi znesek 25 % povprečne bruto plače v RS za mesec oktober predhodnega koledarskega leta). Za obe vrsti dohodkov se določi prispevna stopnja v višini 6,36%;
- določitev najnižje prispevne osnove za: samostojne podjetnike (60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec); osebe, ki si same plačujejo prispevek (35 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec);
- zvišanje prispevne stopnje za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen iz 0,30 odstotka na 0,53 % za zavarovance iz 5. (osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu) in 10. točke (osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, t.i. popoldanski s.p.-ji) 17. člena ter hkratna sprememba osnove za zavarovance iz 5. točke 17. člena na vsako posamezno plačilo za opravljeno delo.

2. S predlogom se v slovenski pravni red prenaša tudi Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, saj je z zahtevami direktive potrebno nacionalno zakonodajo s področja zdravstvenega varstva uskladiti do 25. oktobra 2013. Direktiva ne vpliva na uresničevanje pravic do potrebnega ali načrtovanega zdravljenja, ki je državljanom EU že zagotovljen na podlagi uredb o koordinaciji sistemov socialne varnosti, z vključitvijo ključnih sprememb pa bo omogočena pravočasna priprava in uveljavitev s tem povezanih podzakonskih predpisov, predvsem Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Direktiva prinaša novosti:
- nacionalna kontaktna točka za zagotavljanje informacij pacientom bo na ZZZS;
- tudi izvajalci bodo pacientom morali zagotavljati določene informacije;
- na podlagi direktive bo pacient upravičen le do povrnitve stroškov zdravstvene storitve v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot v višini, do katere je upravičen v breme obveznega zavarovanja v RS;
- predhodna odobritev ZZZS bo potrebna v primerih bolnišničnega zdravljenja in zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme;
- določitev zdravstvenih storitev, ki ne morejo biti predmet povračila stroškov na podlagi direktive (osnovno zdravstveno varstvo, presaditve delov človeškega telesa, zdravstvena obravnava v socialnovarstvanih zavodih in drugo);
- uveljavljanje pravice bo mogoče na podlagi napotnice in recepta oziroma drugih listin ZZZS;
- minister za zdravje ima možnost, da omeji dostop do zdravstvenih storitev pacientov iz drugih držav članic  v javni mreži RS oziroma da omeji povračilo stroškov domačim pacientom, ki si želijo zdravstvenega varstva v drugi državi članici EU, v primeru nezmožnosti zagotavljanja zadostnega in stalnega dostopa do uravnoteženega obsega visokokakovostnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji ali prevelike porabe finančnih, tehničnih in človeških virov z vidika obvladovanja stroškov.

3. Zoper Republiko Slovenijo je trenutno aktualen postopek (uradni opomin), v okviru katerega Evropska komisija Republiki Sloveniji očita kršitev 63. člena Pogodbe o delovanju EU. Po mnenju Evropske komisije nacionalna ureditev pomeni kršitev svoboščine prostega pretoka kapitala, s tem ko določa, da je potrebno polovico pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja nameniti za izvajanje dopolnilnega zavarovanja ter da se sredstva iz poslovanja dopolnilnega zavarovanja uporabijo le za izvajanje tega zavarovanja. Predlog novele ZZVZZ sedaj to določilo ukinja in določa, da se rezerve, oblikovane na podlagi preteklih pozitivnih izidov iz dopolnilnega zavarovanja, prenese v postavke kapitala zavarovalnic, ki povečujejo kapitalsko ustreznost zavarovalnic.

4. S predlogom se dopolnijo evidence podatkov, ki jih vodi ZZZS. Gre za dopolnitev zaradi določb izvedbene direktive o določitvi za olajšanje zdravniških receptov, predpisanih v drugi državi članici, ter za možnost večjega nadzora na obračunavanjem zdravstvenih storitev.

Vir: MZ

Predlogi za povečanje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje 


Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu 

 



Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela


Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku.

S predlaganim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela se spreminja področje koncesij pri izvajanju storitev za trg dela (vseživljenjska karierna orientacija, posredovanje zaposlitve), področje fundacij za izboljšanje zaposlitvenih zmožnosti in področje zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Pridobitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela se s predlogom omogoča tudi konfederacijam ali zvezam sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenjem delodajalcev, reprezentativnih na območju države, ki bodo za opravljanje dejavnosti izkazali razpolaganje z ustreznimi kadri, poslovnimi prostori ter opremo.

Na področju fundacij za izboljšanje zaposlitvenih zmožnosti se za primer, ko je ustanovitev in delovanje fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti dogovorjena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, določa obveznost denarnega vložka vsakega pogodbenega partnerja v višini 5.000 EUR.

Na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku se na novo opredeljuje pojem opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in posledično tudi opredelitve vseh udeležencev tristranskega razmerja. Obstoječim pogojem za opravljanje dejavnosti se dodajajo novi pogoji. Dopolnjujejo se obveznosti delodajalca za zagotavljanje dela na način, ki bo preprečil vzpostavljanje razmerja delodajalec – uporabnik vsem lastniško povezanim podjetjem. Kot predpogoj za vpis v register ali evidenco, na podlagi katerega lahko prične delodajalec z opravljanjem dejavnosti, se na novo uvaja dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Vsebina registra in evidence se razširja na naslov opravljanja dejavnosti. Delodajalec za zagotavljanje dela bo v primeru določenih kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno  ter urejanje trga dela, po novem kaznovan z odvzemom dovoljenja in izbrisom iz registra ali evidence šele v primeru ponavljajočih se kršitev in ne takoj. Glede obveznosti poročanja se za delodajalca za zagotavljanje dela uvaja obveznost predložitve poročila neodvisnega revizorja, prav tako se na novo uvaja obveznost posredovanja zahtevanih podatkov MDDSZ in Statističnemu uradu Republike Slovenije.  Uvaja se način spremljanja izvajanja opravljanja dejavnosti s strani posebne strokovne komisije, ki jo bo imenoval minister, pristojen za delo. Na novo se določajo globe za kršitve določb Zakona o urejanju trga dela, ki urejajo področje zagotavljanja dela.

Vir: MDDSZ    



Enotni dokument Vlade RS za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih


Vlada RS je na današnji seji sprejela Enotni dokument za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in zavezala posamezne resorje, da ukrepe iz enotnega dokumenta realizirajo v skladu s predvidenim terminskim načrtom.

Posamezne dokumente, kot so: Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije), Agenda Malega Gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije), Zahteve slovenske obrti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), Ovire za Tuje neposredne investicije  (MGRT), Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ), Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva -  2012 (MGRT) ter Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, bo tako nadomestil enoten dokument s konkretnimi opredelitvami ukrepov, zavezami, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Dokumenti bodo prvič poenoteni in ukrepi smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta dvakrat letno.

Z enotnim dokumentom želimo okrepiti fokus glede implementacije ukrepov iz dokumenta in nadzor nad realizacijo (brez prekrivanja in nedoločenih ter nejasnih pristojnosti oziroma odgovornosti glede izvedbe). Tega bo opravljala vlada oziroma Kabinet predsednika vlade, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, posamezni pristojni resorji oziroma ministri pa  bodo zavezani implementirati ukrepe.

Z enotnim dokumentom, ki po opravljenih usklajevanjih med resorji zajema 245 konkretnih ukrepov na 16 različnih področjih ter resornih ministrstvih, ki so odgovorna za realizacijo, sledimo zavezam, ki jih je sprejela Vlada RS v Nacionalnem reformnem programu za leti 2013 in 2014. Predstavlja tudi podlago za dolgoročne strategije (kot na primer Strategija razvoja Slovenije, Strategija Evropa 2020) in izvedbene programe Vlade RS in resornih ministrstev.

Za učinkovito delovanje pravne države bodo tako izvedeni organizacijski in zakonodajni ukrepi za optimiziranje mreže sodišč ter poenostavitve zakonodajnih rešitev. Uresničevanje sprejete reforme trga dela bodo podkrepile spremembe glede dela in zaposlovanja na črno, ureditve študentskega dela, minimalne plače ter reguliranih poklicev. Slovenija bo pospešila pritok neposrednih tujih investicij, med drugim tudi z vzpostavitvijo enotne vstopne točke za investitorje in prenovo spletnih in fizičnih VEM točk za domače in tuje poslovne subjekte, in krepila prisotnost svojih podjetij na tujih trgih. Za izboljšanje poslovnega okolja bodo uveljavljeni učinkovitejši postopki prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Izpeljani bodo nadaljnja odprava administrativnih ovir in ukrepi za dvig kakovosti javne uprave. S celovitim naborom ukrepov za enostavnejše financiranje preko Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke in poslovanje podjetij bodo izboljšani pogoji rasti in razvoj podjetij v celotnem življenjskem ciklu. Zaradi omejenih proračunskih virov za zagon gospodarstva bodo ključni vir investicij predstavljala sredstva evropske kohezijske politike. Hkrati bo Slovenija pri načrtovanju in izvajanju ukrepov izhajala iz konceptov zelene rasti, zelenega gospodarstva in snovno učinkovite ter nizkoogljične družbe.

Vlada RS ob sprejemu enotnega dokumenta ustanavlja tudi stalno medresorsko delovno skupino za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, ki jo bosta vodila minister za notranje zadeve in minister, pristojen za gospodarstvo. S tem bomo dejansko pospešeno in usklajeno pristopili k realizaciji zastavljenih ciljev ter vzpostavili dobro timsko povezanost in delovanje vseh ministrov.  

Ob sprejemu enotnega dokumenta je Vlada RS zavezala koordinatorje posameznih resorjev, ki so člani stalne vladne delovne skupine, da poročajo vodji operativne delovne skupine stalne vladne delovne skupine o izvedenih aktivnostih in realizaciji ukrepov iz Enotnega dokumenta trikrat letno, in sicer:
• za obdobje od 1.1. – 30.4., poročajo do 15.5.,
• za obdobje od 1.5. – 31.8., poročajo do 15.9.,
• za obdobje od 1.9. – 31.12., poročajo do 15.1.

Prav tako je vlada zavezala delovno skupino stalne vladne delovne skupine, da poroča Vladi RS o izvedenih aktivnostih in realizaciji ukrepov iz Enotnega dokumenta trikrat letno, in sicer:
• za obdobje od 1.1. – 30.4., poroča do 31.5.,
• za obdobje od 1.5. – 31.8., poroča do 30.9.,
• za obdobje od 1.9. – 31.12., poroča do 31.1.

Ob sprejetju enotnega dokumenta je vlada razveljavila 3. in 6. točko sklepa št. 31001- 1/2012/5 z dne 26.4.2012 na podlagi katerih je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zadolženo za poročanje o izvajanju ukrepov iz Zahtev slovenske obrti in o izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Akta za mala podjetja.

Prav tako je vlada razveljavila alinejo 3. točke sklepa št. 01005-1/2012/9, z dne 5.7.2012, na podlagi katerih je Ministrstvo za notranje zadeve (takratno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo) zadolženo za poročanje o izvajanju ukrepov iz Akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zakonodajnih bremen.

Pristojnim resorjem je vlada danes še naložila, da se zaradi morebitne dopolnitve Enotnega dokumenta opredelijo do predlogov iz dokumentov Kisik za gospodarstvo in Nove pogodbe med delom in kapitalom za izhod iz krize. Stališča morajo posredovati najkasneje do 15. 10. 2013 Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Vir: MNZ



Vlada potrdila predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja


Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in ga posreduje v obravnavo po rednem postopku Državnemu zboru RS. Zavezanci za dostop do informacij javnega značaja so po veljavni zakonodaji državni organi, občine in druge osebe javnega prava, s predlaganimi zakonskimi spremembami pa se obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja širi tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe v lasti države in občin.

Namen predloga zakona je v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju gospodarskih javnih zavodov, javnih podjetij ter gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava pod prevladujočim vplivom države, samoupravnih lokalnih skupnosti in/ali drugih oseb javnega prava, in sicer
1. z določitvijo novih zavezancev za informacije javnega značaja,
2. vzpostavitvijo uradnega registra zavezancev pri Ajpes RS in
3. določitvijo centralizirane in enotne proaktivne objave javnih podatkov določenih zavezancev preko Uprave RS za javna plačila.

Eden glavnih ciljev novele ZDIJZ je po vzoru nekaterih drugih držav (npr. Hrvaška, Velika Britanija, Danska, Švedska, Srbija, Nova Zelandija), da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. To bo po drugi strani pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati z oziroma konkurirati gospodarskim družbam pod prevladujočim vplivom države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, torej z vidika preostalih gospodarskih družb, ki delujejo na trgu ustvariti bolj konkurenčno poslovno okolje. Poleg tega je namen zagotoviti transparentnost prejemkov vodstvenih oseb v družbah v lasti države in občin in ustvariti pogoje v katerih bo kadrovanje v teh družbah, pregledno in kjer bodo na te položaje prišli najboljši posamezniki glede na zahtevane izkušnje. Na ta način se bodo preko sistemske transparentnosti pomembno zmanjšala korupcijska tveganja.

Pri predlaganih spremembah se zasleduje uravnotežen pristop:
- pri novih zavezancih se kot informacije javnega značaja, glede katerih javnost lahko zahteva dostop, opredeli zgolj specifične ključne informacije: pogodbe o upravljanju s stvarnim premoženjem in o izdatkih (naročila blaga, gradenj, agentskih in svetovalnih storitev, sponzorske, donatorske) ter podatki o prejemkih in kadrovanju poslovodstva in članov nadzornega sveta. Čeprav bodo v praksi navedene pogodbe o izdatkih še vedno načeloma varovane v skladu s pravili ZGD-1 o poslovni skrivnosti, se z novelo ZDIJZ jasno določi tiste podatke, ki so absolutno javni in praviloma ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih: vrsta posla, pogodbena vrednost in vrednost posameznih izplačil, pogodbeni partner, terminski plan);
- novih zavezancev se ne obremenjuje z administrativnimi obremenitvami oz. se to zmanjša na minimum;
- proaktivna objava absolutno javnih podatkov o izdatkih se zagotovi brez kakršnegakoli obremenjevanja novih zavezancev; na centraliziran in poenoten način preko Uprave za javna plačila in sicer za veljavne zavezance (vključno z javnimi gospodarskimi zavodi) in ožji segment novih zavezancev (podjetja v 100% lasti in javna podjetja).

Vir: MNZ

 


Celotno sporočilo za javnost ( doc (304 KB)) ( pdf (211 KB))