Sporočilo za javnost

30.10.13

31. redna seja Vlade RS

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

 

Danes je Vlada RS potrdila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) - novelo insolvenčne zakonodaje, ki jo je ministrstvo za pravosodje pripravilo v večmesečnem intenzivnem sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi deležniki.

 

Novela uvaja učinkovitejše postopke razdolžitve prezadolženih podjetij in tako predstavlja nujno potrebni mehanizem za rešitev gospodarskih razmer v katerih se je znašla Slovenija. Posebno pomembna je nova možnost postopka preventivnega prestrukturiranja, ki bo omogočil sklepanje sporazumov o finančnem prestrukturiranju velikih in srednjih gospodarskih družb, ki jim insolventnost neposredno grozi, a še niso insolventne. Ravno takšni postopki bodo ob ustreznem pristopu, resnosti in odločevalskem pogumu vseh vpletenih zagotovili sistemsko razdolžitev našega gospodarstva.

 

Še ena sprememba insolvenčne zakonodaje s širokim konsenzom doma in v tujini

Gre za izredno zahtevno in za te čase še toliko bolj pomembno pravno materijo. Zato smo v proces nastajanja zakona vključili kar najširši krog sodelujočih in s tem zagotovili velik konsenz vseh za nastajajočo zakonodajo zainteresiranih javnosti. Sodelovali so številni domači deleženiki (centralna banka, ministrstva, sodstvo, zbornice, gospodarstvo, banke, sindikati). Velika večina pripomb je bila upoštevana in zato predlog zakonskih sprememb uživa široko podporo vseh naštetih deležnikov.

 

Z novelo ZFPPIPP-F se zagotovlja pravni ukrep za izvensodno prestrukturiranje, ki je skladen z obstoječimi določbami o insolventnosti, ter zagotavlja spodbude tako za upnike, kot za delničarje, da se bodo odločali za sprejemanje izvensodnih dogovorov o prestrukturiranju. Torej ukrep, ki ga je priporočila tudi Evropska komisija. Evropska komisija je oblikovala 9 priporočil, od katerih sta se dve nanašali na pravosodje (zmanjševanje sodnih zaostankov, sistemska razdolžitev). S sprejemom prve faze sodne reforme in podpisom Zaveze sodne in izvršilne oblasti državljankam in državljanom ter zdaj s pripravo obsežnih sprememb insolvenčne zakonodaje je Ministrstvo za pravosodje v pol leta izvedlo obe priporočili Evropske komisije. Pozitivno oceno zakonskih sprememb je podal tudi Mednarodni denarni sklad, ki je ocenil, da so načrtovane spremembe  ključne za učinkovito in hitro oživitev in razdolžitev sposobnih podjetij ter hkrati učinkovito prenehanje nesposobnih podjetij.

 

Pričakovani pomembni pozitivni učinki za slovensko gospodarstvo

Nove pravne podlage za sprejemanje dogovorov o prestrukturiranju bodo omogočile hitro in učinkovito sistemsko razdolžitev slovenskega gospodarstva. Gre za enega izmed zelo pomembnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti. Vendar samo pravne podlage ne bodo dovolj. Vsi deležniki, predvsem pa podjetja in banke, bodo morali odločno in hitro pristopiti k reševanju težav in uporabi teh pravnih podlag. Nove zakonske rešitve omogočajo sklepanje dogovor o prestrukturiranju, vendar mora do takšnega dogovora vseh vpletenih seveda priti. Zato pa je potrebna resnost, strokovnost in osebna odgovornost ter pogum vseh, ki v takšnih dogovorih zastopajo vpletene strani. Ministrstvo za pravosodje bo skupaj z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance sproti spremljalo učinke zakonskih rešitev in se tudi v prihodnje posvetovalo s širokim krogom deležnikov. V ta namen bo oblikovana tudi stalna posvetovalna delovna skupina.

 

Zakonske rešitve niso čarobna paličica, vendar pa predstavljajo realno priložnost podjetjem za sistemsko razdolžitev. S skupnim delom bodo ta in druge spremembe omogočile ponovno priložnost za marsikatera slovenska podjetja in s tem za obstoječa in nova delovna mesta. S sprejemom novih zakonskih rešitev bo Slovenija evropskim institucijam in mednarodnim trgom tudi dokazala svojo resnost in zanesljivost pri izvajanju napovedanih ukrepov, kar bo pozitivno vplivalo na položaj naše države.

 

Vir: MP

 

 

Vlada določila dopolnjen predloga Proračuna RS za leto 2015

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila dopolnjen predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2015.

 

Glavno vodilo pri načrtovanju predloga in dopolnitev proračuna za leto 2015 je nadaljnje znižanje primanjkljaja države pod 3 % BDP oz. ciljni primanjkljaj na ravni 2,4 % BDP.

 

Vlada glede na okoliščine načrtovanja, javnofinančne možnosti ter programske prioritete v dopolnjen predlog ni vključila večjih programskih sprememb. Posebej se je vlada opredelila do amandmajev, ki so bili na predlog proračuna RS za leto 2015 vloženi v Državnem zboru in jih vlada v predlagani obliki zavrača. Določeni amandmajski predlogi (Podpora manjšinam, Mediji in avdiovizualna kultura, Investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi) so smiselno upoštevani v dopolnjenem predlogu proračuna, in sicer je vlada zagotovila določene vire z realokacijami iz drugih podprogramov ter spremembami dinamike med projekti.

 

Dopolnitve predlogov proračunov so pripravljene kot spremembe na sledečih področjih:

  • znižanje prihodkov iz naslova davka na nepremičnine za 12,6 mio EUR;
  • prilagoditev odhodkov nižji oceni prihodkov iz naslova davka na nepremičnine, zagotovitev dodatnih sredstev za Podporo manjšinam v višini 350 tisoč EUR in Medijem in avdiovizualni kulturi v višini 1 mio EUR ter 8 mio EUR za modernizacijo Kočevske proge.

 

Razprava, stališča in predlogi posameznih delovnih teles Državnega zbora k predlogu proračuna RS za leto 2015 so lahko glede na razpoložljivi okvir odhodkov pomembno vodilo proračunskim uporabnikom za prihodnje programsko načrtovanje v procesu sprememb proračuna za leto 2015 ter že med samim izvrševanjem proračuna oz. finančnih načrtov.

 

Z dopolnjenim predlogom proračuna se predlagajo prihodki v višini 8.626,1 milijonov EUR ali za 12,6 milijonov EUR manj kot prvotno načrtovano. Prihodkom sledijo tudi odhodki, ki v dopolnjenem predlogu proračuna znašajo 9.485,3 milijonov EUR, tako da ciljni primanjkljaj ostaja na ravni 2,4 % BDP oziroma 859,2 milijonov EUR.

 

Vir: MF

 

 

Vlada določila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

 

Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki ga bo predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po skrajšanem postopku. S predlaganim zakonom se spreminja in dopolnjuje ZASP, zato da se uskladi z Direktivo 2011/77, ki jo je treba prenesti v slovenski pravni red do 1. novembra 2013.

 

Direktiva 2011/77 je poenotila trajanje avtorskopravnega varstva skladb z besedilom in podaljšala trajanje varstva za izvedbe na fonogramih. Za izvajalce je uvedla možnost preklica pogodbe o prenosu pravic do posnetka na proizvajalca fonogramov, če ta ni dal v prodajo zadostne količine primerkov fonograma s tem posnetkom, ali če javnosti ni dal na voljo takega fonograma. Za izvajalce je določila tudi pravico do dodatnega nadomestila, ki ga plača proizvajalec fonograma. Pravica do tega nadomestila se obvezno upravlja kolektivno, torej po kolektivni organizaciji. Teh določb sedaj veljavni ZASP ne vsebuje, zato je nujna njegova uskladitev z Direktivo 2011/77.

 

Vir: MGRT

 

 

Vlada sprejela izhodišča za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela izhodišča za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela sklep, s katerim zadolžuje Ministrstvo za notranje zadeve, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance izdela osnutek Strategije razvoja lokalne samouprave v RS in ga posreduje v javno razpravo decembra 2013 in predlog v sprejem Vladi RS najpozneje do 15. marca 2014.

 

Vlada je sprejela tudi sklep, da Ministrstvo za notranje zadeve posreduje ministrstvom enotno metodologijo za izdelavo analiz, usklajeno z Ministrstvom za finance, ministrstva pa zadolžila, da izdelajo analizo nalog javnih oblasti, ki jih določajo predpisi z njihovega delovnega področja in opredelijo najprimernejšo raven za izvajanje posamezne naloge (občina, pokrajina, država) in jo pošlje Ministrstvu za notranje zadeve. Vlada je prav tako zadolžila ministrstva, da v osmih dneh po sprejetju tega sklepa sporočijo Ministrstvu za notranje zadeve imena oseb, pooblaščenih za analizo nalog s področja ministrstva.

 

V Sloveniji 18 let po vzpostavitvi lokalne samouprave nimamo izdelane dolgoročne strategije njenega razvoja. Računsko sodišče RS je leta 2012 izdalo revizijsko poročilo Ureditev področja občin, v katerem je ugotovilo, da je glavni razlog za obstoječe stanje odsotnost strategije, ki bi določala jasne cilje na področju občin, na kar kažejo pogoste spremembe zakonodaje na področju lokalne samouprave. Pred tem je več institucij ugotovilo, da v Sloveniji nimamo strateškega dokumenta, ki bi za daljše obdobje začrtal razvoj lokalne samouprave.

 

Vir: MNZ

 
 

  • Celotno sporočilo za javnost ( doc (283 KB))/( pdf (216 KB))