Sporočilo za javnost

18.12.13

38. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela predlog Zakona o inšpekciji dela

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o inšpekciji dela - ZID-1 in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Osnovni cilj predloga zakona je izboljšanje obstoječe ureditve, ki določa organizacijo, pristojnosti in naloge inšpektorata, pooblastila inšpektorjev, postopek nadzora ter inšpekcijske ukrepe. Predlog zakona sledi zahtevi po odpravi ugotovljenih podvajanj v ureditvi inšpekcijskega nadzora. Cilj predloga zakona je bolj jasno oziroma določno razmejiti pristojnosti upravnega inšpekcijskega nadzorstva do sodnih postopkov oziroma opredeliti, kaj je dolžnost inšpektorja za delo, kadar ugotovi kršitve, za katere je sicer pristojno delovno sodišče.

 

Cilj, ki ga zasleduje predlog zakona, je tudi povečanje učinkovitosti izvajanja nalog inšpektorata z ustrezno kaznovalno politiko ob ohranitvi preventivne in svetovalne funkcije.

 

Predlog zakona vzpostavlja Svet inšpekcije dela, tripartitno sestavljen strokovni posvetovalni organ, ki ga imenuje minister, pristojen za delo. Pristojnosti sveta so v sprejemanju stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela.

 

Predlog zakona dopolnjuje vsebino letnega poročila inšpektorata z navedbo podatkov o zaposlenih javnih uslužbencih na inšpektoratu in vloženih prijavah, sicer pa ostaja določba glede vsebine poročila nespremenjena, spreminja pa se postopek obravnave poročila, ki ne bo več obravnavano v državnem zboru, ampak na Vladi RS in Ekonomsko-socialnem svetu.

 

Določbe o inšpektorici oziroma inšpektorju so v predlogu zakona dopolnjene oziroma spremenjene. Inšpektor ima mandat, da v okviru svojih pooblastil presoja glede na okoliščine posameznega primera glede svetovanja, pomoči oziroma izbire ukrepa.

 

Pogoji za inšpektorja so glede izobrazbe vezani na ureditev v predpisih o javnih uslužbencih. Predlog zakona pa določa smeri izobrazbe, zahtevane delovne izkušnje ter pogoje v zvezi s strokovnim izpitom za inšpektorja. Enako kot v veljavnem predpisu sta opredeljeni pravica in dolžnost inšpektorja do izpopolnjevanja strokovnega znanja in usposabljanja.

 

Določba o zasegu dokumentacije je spremenjena glede možnega časa zasega in sicer je rok z osem dni podaljšan na 15 dni, kar je enako kot je urejeno v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

 

Novost v predlogu zakona je poglavje o strokovni pomočnici oziroma strokovnem pomočniku. Po predlogu zakona bo strokovni pomočnik lahko po pooblastilu glavnega inšpektorja opravljal določene naloge pod nadzorom inšpektorja, ki vodi postopek. Strokovni pomočniki bodo z opravljanjem svojih nalog razbremenili inšpektorje določenih predvsem administrativnih del in opravil.

 

V predlogu zakona je novo poglavje "Postopek pri opravljanju inšpekcijskega nadzora", ki določa način uvedbe in vodenja postopka, opredeljuje vsebino zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Postopek inšpekcijskega nadzora se vedno vodi po uradni dolžnosti, razen če zakonski predpis določa drugače. Določba o vsebini zapisnika je na novo opredeljena in vključuje tudi podatke, ki jih vsebuje zapisnik, kadar se poleg upravnega nadzora vodi tudi prekrškovni postopek.

 

V poglavju o postopku pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora predlog zakona opredeljuje tudi pojem zavezanca po zakonu, na katerega se sklicujejo določbe predloga zakona glede obveznosti oziroma pravic subjekta v inšpekcijskem nadzoru.

 

Poglavje "Ukrepi inšpektorja in pritožba" vsebuje določbe o vrstah in načinu izrekanja posameznih ukrepov inšpektorja, v odvisnosti od ugotovljenih nepravilnosti. Tako kot v obstoječi ureditvi, lahko inšpektor ukrepa z izdajo ureditvene ali prepovedne odločbe. Z ureditveno odločbo inšpektor delodajalcu odredi, naj z dejanjem, opustitvijo oziroma z aktom v določenem roku zagotovi izvajanje predpisov. Prepovedna odločba se lahko izda v primerih hujših kršitev predpisov varnosti in zdravja pri delu in kadar delodajalec onemogoča inšpekcijski pregled. V izrecno navedenih primerih pa inšpektor mora izdati prepovedno odločbo, in sicer ob neposredni nevarnosti za življenje delavcev, v primerih nezakonitega dela otrok, napotenih delavcev ali tujcev, v primerih opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava in v primerih zaposlovanja na črno.

 

V izjemno nujnih ukrepih inšpektor odloča ustno in nato v osmih dneh izda upravno odločbo. Pri zavezancu, ki ponavlja hujše kršitve predpisov, lahko inšpektor pečati prostore in sredstva za delo ter prepove distribucijo oziroma dobavo elektrike, vode ipd. Določba o odložitvi izvršbe na zahtevo zavezanca se glede pogojev za odložitev izvršbe ne spreminja, podaljšan pa je rok za odločitev o zahtevi s treh dni na pet dni. Kot v veljavni ureditvi, je drugostopni organ  v upravnem postopku ministrstvo, pristojno za delo, razen kadar je z zakonom določeno drugače.

 

Na novo je v predlogu zakona določeno, da v vseh primerih, ko inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi, da je v konkretnem primeru za odločanje pristojno delovno sodišče, prizadetega delavca na to opozori in ga napoti na uveljavljanje pravic pred sodiščem.

 

Predlog zakona zaostruje kaznovalno politiko za prekrške in daje mandat inšpektorju kot prekrškovnemu organu,  da izreče globo v kateri koli višini predpisanega razpona, pri čemer upošteva težo in okoliščine prekrška.

 

Vir: MDDSZ

 
 

Vlada sprejela predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

 
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Ključni cilji zakona so povečati pristojnosti nadzornim organom, podati podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov, določiti jasnejšo opredelitev posameznih pojmov in ukrepov zakona ter poostriti sankcije za kršitelje zakona, uvesti administrativne poenostavitve oziroma odpraviti administrativne ovire in posledično zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno.

 

Cilja predlaganih sprememb sta tudi izboljšanje obstoječega stanja pri aktivnostih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ter odprava zakonskih nejasnosti in zlorab.

 

Zakon ne prinaša bistvenih sprememb glede definicij dela in zaposlovanja na črno, prav tako ne glede izjem, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, z izjemo nove ureditve osebnega dopolnilnega dela (ODD).

 

Namen prenove ODD je predvsem narediti to obliko dela širše uporabno, olajšati nadzor nad opravljanjem ODD, otežiti izogibanje izdaji računov in s tem neplačevanju davkov ter s plačilom dela prispevkov ODD približati principu "vsako delo šteje".

 

Predlog ureditve osebnega dopolnilnega dela:

 

  • posameznik lahko opravlja dela le pri fizičnih osebah in če so vključena na seznam del;
  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, niso vezani le na fizično osebo kot naročnika/kupca;
  • prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati dveh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu (podatek za leto 2012: povprečna mesečna neto plača 991,44 evra);
  • priglasitev se prenaša na AJPES;
  • predvideno je plačilo vrednotnice s strani naročnika za vsakega izvajalca ODD, in s strani samega izvajalca ODD v primeru, ko ta sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali ko nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča - vpeljava t.i. vavčerskega sistema (plačilo vrednotnice je vezano na koledarski mesec);
  • vrednotnica je dokument, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo;
  • po principu "vsako delo šteje" se za ODD plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni skladno s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

 

Podrobnosti bodo urejene v podzakonskem aktu.

 

Druge predlagane spremembe se nanašajo predvsem na nadzorne organe, postopek nadzora ter globe:

  • nadzor nad zaposlovanjem na črno se prenaša na  CURS, prav tako nadzor nad delom na črno posameznikov (šušmarjev);
  • natančneje je opredeljena prepoved oglaševanja dela oziroma zaposlovanja na črno, tudi z oglaševanjem dela posameznikov, ki se opravljajo na podlagi pogodb civilnega prava;
  • poenostavljen je postopek prijave kratkotrajnega dela;
  • postopek nadzora in pristojnosti nadzornih organov so natančneje urejeni;
  • globe so nekoliko višje (nadzorni organi ugotavljajo, da globe, kot so predpisane zdaj, niso ustrezne in nimajo želenega učinka); najbolj se povečuje globa za delo na črno, kadar ga opravlja posameznik (šušmarstvo), saj nadzorni organi že več let opozarjajo na porast tovrstnega dela na črno in na bistveno prenizko globo glede na težo prekrška;;
  • mogoče bo odvzeti tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno;
  • nadzorni organi lahko v hitrem postopku izrekajo globe, ki so višje od najnižje predpisanih, v okviru določenega razpona;
  • za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali pa kadar je pridobljena protipravna premoženjska korist visoka, je zagrožena globa trikrat višja od sicer najnižje predpisane;
  • nova je tudi obveznost, da mora biti v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela - s tem se izboljšuje učinkovitost nadzora;
  • nova je sankcija za delodajalca, ki bo v primeru nezakonite zaposlitve državljana tretje države med drugim tudi izključen iz postopkov javnega naročanja. Predvideno je, da bodo ti delodajalci, skupaj z ostalimi, ki imajo omejitve pri vključitvi, na javno objavljeni "črni listi".

 

Vir: MDDSZ

 

 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih.

 

Zakon o gozdovih določa, da lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbina je prihodek lokalne skupnosti, ki jo mora lokalna skupnost nameniti za vzdrževanje gozdnih cest. Višino pristojbine predpiše vlada v odvisnosti od katastrskega dohodka. Vzdrževanje gozdnih cest je nujno za gospodarjenje z gozdovi, prav tako pa tudi za zagotavljanje številnih javnih funkcij (za izvedbo preventivnih ukrepov ter za učinkovito ukrepanje v primeru naravnih nesreč (požari, poplave, plazovi, snegolom, vetrolom, poplave, karantenske bolezni, škodljivci), marsikje pa so gozdne ceste predstavljajo edini dostop do hribovsko gorskih kmetij.

 

Ker nov zakon, ki bo urejal davek na nepremičnine, ukinja pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, se v zakonu določa pravno podlago za razdelitev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest iz naslova zbranega  davka od gozdnih zemljišč na ravni lokalnih skupnosti.

 

20. oktobra 2010 je bila sprejeta evropska Uredba 995/2010/EU, ki se je začela uporabljati 3. marca 2013. Da bi zagotovili izvajanje te uredbe in njene izvedbene uredbe (Uredba 607/2012/EU), se s spremembami in dopolnitvami Zakona o gozdovih določa učinkovite ukrepe za sledljivost gozdno lesnih sortimentov. Lastnikom gozdov, ki prevažajo gozdno lesne sortimente iz svojih gozdov za lastne potrebe do količine 6 m3, se z novelo zakona omogoča, da gozdno lesne sortimente prevažajo brez prevoznice, zakonitost prevoza pa dokazujejo z originalom odločbe o poseku, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov morajo voditi evidenčni list s podatki o porabi in prometu z lesom.

 

Vir: MKO

 

 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica.

 

Predložene spremembe in dopolnitve Zakona o Kobilarni Lipica so predvsem v smeri popravljalnih ukrepov, ki jih je vladi naložilo Računsko sodišče RS. Ti ukrepi se nanašajo na spremembe 11. člena Zakona o Kobilarni Lipica, ter z njim povezana 12. in 13. Člen.

 

S predlogom zakona se črta določbo, ki javnemu zavodu Kobilarna Lipica omogoča ustanovitev d. o. o. za izvajanje gospodarskih dejavnosti, opredelijo se naloge javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, omogoči se razmejitev nepremičnin v zavarovanem območju na nepremičnine, ki jih za opravljanje javne službe in gospodarske dejavnosti, povezane z javno službo kobilarna potrebuje, in na druge nepremičnine. Nepremičnine, namenjene gostinsko-hotelirski dejavnosti, se z javnim razpisom odda v najem ali dolgoročni najem.

 

S predlogom zakona se opredelijo organi upravljanja kobilarne - direktor, svet in strokovni svet. Število članov sveta se iz devet zmanjša na sedem članov.

 

Vir: MKO

 

 

Vlada določila besedilo predloga Resolucije o zaščiti kranjske čebele v lasti RS

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Resolucije o zaščiti kranjske čebele.

 

Resolucija bo dopolnila že obstoječe ukrepe za čebelarstvo z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo v Sloveniji tudi za prihodnje rodove čebelarjev. Delovna skupina za pripravo te resolucije je oblikovala dve ključni programski usmeritvi k trajnostnemu čebelarstvu ob upoštevanju socialnega in ekonomskega vidika čebelarjev, vključujeta pa tudi potrebo kmetijstva po opraševanju in strateški pomen ohranitve kranjske čebele v prihodnosti.

 

Prvi glavni cilji te resolucije je ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti, saj je nujno, da populacijo kranjske čebele v Sloveniji ohranimo in vzpostavimo pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel.

 

Drugi glavni cilj te resolucije je ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji. Želimo si imeti najmanj 150.000 čebeljih družin. Zato je treba omogočiti kar največje izkoriščanje čebeljih paš, zmanjšati izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotoviti trajno zdravstveno varstvo in nadzor nad stanjem čebeljih družin ter spodbuditi ljudi k čebelarjenju.

 

Vir: MKO

 

  • Celotno sporočilo za javnost ( doc (432 KB))/( pdf (300 KB))