Sporočilo za javnost

20.2.14

46. redna seja Vlade RS

Vlada namenila prvih 13 mio EUR za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem letos

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014.

 

Osnovni cilj predloga zakona je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čim prejšnja povrnitev škode upravičencem. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube. Škoda v obliki izpada električne energije je ohromila vsakodnevno življenje prebivalstva. Podjetja so se soočila z motnjami v procesih proizvodnje, javni promet je zastal. Zdaleč najhujše posledice, ki jih še dolgo ne bomo mogli v celoti odpraviti, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let.

 

Za izvedbo tega projekta, ki je nesporna prioriteta države, je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Vlada se je odpravljanja posledic žleda lotila nemudoma, najprej na operativni ravni, na kateri so se izvajali ukrepi za takojšnjo normalizacijo razmer, nato pa še na sistemsko normativni ravni. Dvanajstega februarja 2014 je vlada ustanovila Delovno skupino za odpravo posledic  poplav, visokega snega in žleda v času od 30. januarja do 10. februarja 2014, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor v enem tednu pripravila osnutek zakona, ki ga je Vlada RS danes sprejela. Člani operativne delovne skupine so pri pripravi  predloga zakona zasledovali dva ključna cilja: načelo povrnitve škode vsem subjektom, ki so utrpeli škodo zaradi žleda ter načelo hitrosti, fleksibilnosti in transparentnosti postopkov za izvedbo potrebnih ukrepov.

 

Delovna skupina je najprej ugotavljala, kaj se da urediti z dopolnitvijo sistemske zakonodaje, nato pa določila, kaj mora reševati interventni zakon. Ustrezne spremembe sistemske zakonodaje v tem predlogu zakona se dotikajo področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin.

 

Vsebina zakona obsega področja, ki jih sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne ureja, in sicer:

 

  1. zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic žleda;
  2. omogočanje povrnitve škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov;
  3. poenostavitev postopkov na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov;

  4. določitev nekaterih prilagojenih programov APZ in poenostavitev pravil v zvezi z njihovo implementacijo;

  5. posebna ureditev za določanje katastrskega dohodka;

  6. pospešitev vseh upravnih in drugih postopkov v zvezi z izvedbo ukrepov, saj se določa, da se morajo vsi postopki za odpravo posledic žleda, tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije voditi prednostno;
  7. urejanje problematike v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena;
  8. izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak;
  9. izvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivcev v gozdovih.

 

Iz državnega proračuna (rezervna postavka za naravne nesreče) bo 13 milijonov zagotovljenih takoj. Država bo zaprosila tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, eden od virov pa bodo zavarovalni zneski ter ugodni krediti Evropske investicijske banke (EIB).

 

Vir: MzIP

 

 

 

 

Predlog Zakona o dopolnitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

 

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi se omogoča pripravo programa odprave posledic zaradi naravne nesreče - ledene ujme in njenih posledic ter izvajanje ostalih postopkov, opredeljenih v zakonu.

 

Tako se bo s predlagano spremembo zakona zagotovila izvedba ukrepov za odpravo posledic, ki jih je povzročil žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih, in na stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.

 

Vir: MKO

 

 

 

 

Vlada določila besedilo novele Zakona o javnem naročanju ter novele Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedili predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju ter Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in ju pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Z novelama obeh zakonov se poenostavlja in enotno ureja oddaja javnih naročil, ki jih zakonodaja EU ne ureja in jih lahko države članice uredijo samostojno, vendar ob upoštevanju pravil in načel notranjega trga, ki izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Poleg tega se doslej obvezna soglasja nadzornega organa oziroma vlade nadomeščajo z obveznim obveščanjem, pri nujnih javnih naročilih pa se omogoča hitrejša sklenitev in izvedba tovrstnih javnih naročil.

 

Gospodarnejše in učinkovitejše javno naročanje se zagotavlja tudi z uvedbo instituta spremembe ponudbe. S to pomembno spremembo zakona se namreč omogoča, da ponudniki napake iz ponudb, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila za izbor in se ne vežejo na predmet ponudbe oziroma tehnične specifikacije, ne le dopolnijo, temveč tudi spremenijo. Doslej so morali naročniki te ponudbe kot nepopolne izločiti, čeprav so bile pogosto cenovno oziroma ekonomsko najugodnejše, spremembe ponudbe pa bi bilo glede na dejanske okoliščine edino primerno upoštevati.

 

Vir: MF

 

 


Vlada določila besedilo novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Novela za namene evidentiranja, množičnega vrednotenja in davka na nepremičnine jasno omejuje status javnega dobra le na nepremičnin, na katerih dejansko obstaja pravica splošne rabe, kar je skladno z Ustavo RS in stvarnim pravom. S tem se za navedene namene javno dobro, ne glede na to, ali je evidentirano v zemljiški knjigi ali ne, omeji le na nepremičnine z dejansko lastnostjo javnega dobra in izključi iz tega statusa nepremičnine, ki so morda evidentirane v zemljiški knjigi kot javno dobro, vendar nimajo lastnosti za tako opredelitev. Posledično se bo tudi za namene davka na nepremičnine v oprostitev zajele le nepremičnine, ki bodo imele status javnega dobra evidentiran registru nepremičnin, s čimer se bo zagotovilo enakopravno obravnavo nepremičnin v enakem dejanskem položaju.

 

Jasneje se določajo zemljišča za gradnjo stavb, ki jih je kot posebno kategorijo namenske rabe zaradi potreb množičnega vrednotenja uvedel Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin leta 2011. Praksa je pokazala, da morajo občine aktivneje pristopiti k urejanju teh podatkov ter da je treba urediti način seznanitve javnosti s temi podatki. Zato se že v zakonu določa umestitev postopka v okvir prostorskega načrtovanja in glavna merila za opredelitev zemljišč, določa se obveznost občin, da razvrstitev zemljišč v zemljišča za gradnjo stavb javno razgrnejo in nalaga ministrstvu, pristojnemu za infrastrukturo in prostor, da nad temi nalogami izvaja nadzor.

 

Z novelo zakona se tudi dopolnjuje postopek ugovora na posplošeno tržno vrednost, določeno nepremičnini z modelom vrednotenja, na način, da je mogoče v primeru dokazanih posebnih okoliščin vrednost povišati ali znižati. Predlog za spremembo vrednosti bo lahko podal lastnik, druga oseba, ki je zavezanec za davek na nepremičnine ali tretja oseba po njunem pooblastilu. Velikosti vpliva posebne okoliščine bo lahko ocenil predlagatelj sam ali cenilec. Za nepremičnine vrednosti več kot 50.000 evrov pa bo oceno velikosti vpliva moral izdelati cenilec. Predlaga pa se tudi možnost, da pristojni organ vrednost nepremičninam v primeru naravnih in drugih nesreč večje razsežnosti spremeni po uradni dolžnosti.

 

Razširja se vsebina dosedanjega 22. člena zakona, ki ureja evidenco trga nepremičnin tako, da se opredelitev vrst kupoprodajnih in najemnih pravnih poslov, ki so bili do sedaj urejeni s podzakonskim aktom, prenaša v zakon, določa se obvezno elektronsko sporočanje podatkov v evidenco trga nepremičnin in ureja merilo za določanje tržne najemnine za namene določitve najemnih poslov, ki se štejejo za oddajanje na prostem trgu.

 

Vir: MF


 

Celotno sporočilo za javnost ( pdf (191 KB))/( doc (310 KB))