Sporočilo za javnost

28.2.13

52. redna seja Vlade RS

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po novem bistveno hitrejša

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Glavni namen uredbe je odprava administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe. Uredba določa širok nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku. Ta postopek je hiter in za investitorja bistveno cenejši, ker v njem ni treba priložiti projektne dokumentacije. Tako se bo olajšal in pospešil zagon nekaterih investicij. Določen je namreč večji nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

 

Ocenjujemo, da se število objektov, ki bodo po novem sodili med enostavne objekte, povečalo za približno 35 %, število objektov, ki bodo po novem sodili med nezahtevne objekte pa naj bi se povečalo za preko 50%. S tem uredba dosledno sledi cilju odprave administrativnih ovir pri graditvi objektov.

 

Na Inšpektoratu, pristojnemu za področje graditve objektov ocenjujejo, da se bo zaradi nove uredbe število postopkov, ki jih vodijo zaradi gradnje enostavnih objektov zmanjšalo do 30%. Uredba na ta način uvaja neke vrste "mini legalizacijo".

 

Nova uredba objekte razvršča glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

  • Enostavni objekti gradbenega dovoljenja namreč ne potrebujejo,
  • Za nezahteven objekt se izda gradbeno dovoljenje, ki ne vsebuje projektne dokumentacije,
  • Za manj zahtevne in zahtevne objekte se izda gradbeno dovoljenje na podlagi izdelane projektne dokumentacije.
  • Uredba natančneje določa, kaj se šteje za vzdrževanje objekta, ki se lahko opravi brez upravne odločbe.
  • Zaradi dejstva, da mnogi (starejši) prostorski akti ne vsebujejo določb o umeščanju in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, uredba določa tudi splošna pravila umeščanja v prostor.
  • uredba v prilogah 1, 2, in 3 bolj jasno razvršča posamezne objekte. V prilogi 2 , ki razvršča enostavne in nezahtevne objekte so dodana tudi pravila za razvrščanje, zato da v praksi ne bo prihajalo do različnega tolmačenja.

 

Predlog uredbe je usmerjen v enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo pot do izvedbe gradbene investicije ob upoštevanju gradbenotehničnih predpisov. V več primerih kot doslej bo mogoče investicije izvesti brez gradbenega dovoljenja in posledično brez projektne dokumentacije oziroma z manjšim obsegom. Pocenitev investicij bo imela pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo.

 

Primerjava gradnje po stari in novi ureditvi 

Vir: MzIP
 
 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih in ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije, Vlada je danes tudi predlagala Državnemu zboru, da Zakonodajno pravna služba Državnega zbora pripravi Uradno prečiščeno besedilo zakona na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika Državnega zbora. Temeljni cilj za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih je ukinitev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, kar posledično zagotavlja zmanjšanje izdatkov proračuna za njeno delovanje in racionalizacijo opravljanja regulatornih, strokovnih in drugih nalog, povezanih z vozniki, preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter prenos teh nalog v pristojnost direkcije. Združevanje nalog v enem organu je utemeljeno tudi z vidika centraliziranega vodenja evidenc, ki so potrebne za nemoteno opravljanje upravnih nalog organa.

 

Vlada Republike Slovenije je 16. 6. 2010 ustanovila agencijo za opravljanje regulatornih, razvojnih, strokovnih in drugih nalog, povezanih z vozniki in vozili, za izvajanje analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo cestnega prometa, preventive, vzgoje, usposabljanja v cestnem prometu, neodvisnega preiskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom ter za opravljanje strokovnih nalog za pripravo in izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Na podlagi javnega pooblastila agencija izdaja odločbe in pooblašča organizacije za opravljanje nalog, povezanih z vozniki, ter vodi in upravlja zbirke podatkov in evidence. Za opravljanje nalog je agencija 1. septembra 2010 prevzela javne uslužbence, ki so na ministrstvu, pristojnem za promet, direkciji, Ministrstvu za notranje zadeve ter upravni enoti opravljali naloge, prenesene v pristojnost agencije, 1. januarja 2012 pa je agencija prevzela tudi druge javne uslužbence upravnih enot, ki so in še opravljajo naloge izpitnih centrov.

 

Vir: MzIP
 
 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih se odpravljajo pomanjkljivosti zakona, ki so se v praksi pojavile pri dosedanjem izvajanju zakona.  Glavni razlogi za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih pa so:

  • ukinjanje Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in prenos nalog s področja motornih in priklopnih vozil iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa na Direkcijo Republike Slovenije za ceste,
  • Direkcija Republike Slovenije za ceste postane operativni organ za vse operativne naloge s področja motornih in priklopnih vozil, saj poleg prenosa pristojnosti prevzame tudi evidenco registriranih vozil,
  • imenovanje nacionalne kontaktne točke za potrebe čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, ureditev dostopanja do zbirk podatkov ter priprava pravne podlage za podrobnejšo ureditev vsebine in načina izmenjave navedenih informacij med nacionalnimi kontaktnimi točkami v državah članicah ter način in vsebino poročanja Evropski komisiji, kot jih določa Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

 

Vir: MzIP
 
 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah ter ga pošlje v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

 

Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o cestah se pretežno nanašajo na ukinitev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in prenos njenih pristojnosti na druge državne organe ter druge manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, za katere se je na podlagi njegovega dosedanjega izvajanja izkazalo, da so potrebne.

 

S predlogom zakona se ureja prenos nalog na področju varnega upravljanja cestne infrastrukture, ki jih po obstoječi zakonodaji opravlja Javna agencija za varnost prometa, na Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Nekatere naloge se bodo prenesle tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, vendar le v primerih, ki ne zahtevajo nobenih novih zaposlitev (nobenega prenosa kadrov iz agencije na ministrstvo).

 

Predlog zakona vključuje tudi nekatere manj zahtevne spremembe, ki odpravljajo pomanjkljivosti ali poenostavljajo posamezne postopke. Zlasti se odpravljajo nekatere toge rešitve pri umeščanju in gradnji cestnih in kolesarskih povezav, pri čemer predlog zakona sledi načelu prilagoditve rešitev konkretnim okoliščinam, pri čemer se zagotavlja najvišja možna mera prometne varnosti. Tako bo pri vzpostavljanju avtobusnih postajališč ob glavnih in regionalnih cestah v večji meri upoštevana značilnost ceste (omejitev hitrostim naselje), na kateri se vzpostavlja postajališče. Konkretne okoliščine infrastrukture bodo upoštevane tudi pri vzpostaviti kolesarskih stez in kolesarskih poti.

 

Poenostavlja se postopek izdajanja tehničnih specifikacij in tehničnih smernic, ki se uporabljajo pri gradnji, projektiranju in vzdrževanju javnih cest. Objavljanje v Uradnem listu ne bo več obvezno, besedila pa bodo javnosti dostopna v obliki publikacij in na spletnih straneh. Način priprave in izdajanja tehničnih specifikacij in tehničnih smernic bo podrobneje urejen s podzakonskim aktom ministra.

 

Ob cestah se postavlja tudi obvestilna signalizacija, ki udeležence v prometu obvešča o mestih ali bližini mest, kjer se opravlja dejavnost, ki je zanje kot cestne udeležence pomembna (npr. bencinski servisi, turistične znamenitosti). O postavitvi takšne signalizacije odloča upravljavec ceste, pri čemer se jasno določa, da stroške postavitve, zamenjave ali odstranitve takšne signalizacije nosi gospodarski subjekt, ki takšno dejavnost opravlja. Navedena ureditev, ki je sicer že v veljavi za državne ceste, se razširja na vse javne ceste.

 

Pri izvedbi investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se odpravlja dovoljenje za uporabo ceste, ki ga po veljavni ureditvi izdaja minister, pristojen za promet, v primeru državnih cest, oziroma župan, v primeru občinskih cest. Pogoj za uporabo je tehnična ustreznost ceste, ki omogoča varno odvijanje prometa, kar se ugotovi s strokovnim tehničnim pregledom. Tovrstni strokovni postopki ostajajo, pri čemer pa dvostopenjskost odločanja ni primerna, saj minister oziroma župan, kot izdajatelj dovoljenja nima ustreznih vzvodov, da bi se sam prepričal o ustreznosti izvedenih del, niti to ne bi bilo gospodarno. S takšnim postopkom se tudi zmanjšuje odgovornost upravljavca ceste. V zakonu se zato predlaga rešitev, po kateri o ustreznosti in uporabi ceste odloči upravljavec sam in tudi prevzame vso odgovornost za svojo odločitev. 

 

Z zakonom se podeljujejo tudi določene odgovornosti cestninskim nadzornikom, ki bodo prispevale k večji varnosti prometa in infrastrukture. Tako bo cestninski nadzornik lahko zavaroval kraj prometne nesreče, imel pa bo tudi pooblastila za nadzor nad pravili o največjih dovoljenih masah. Cestninski nadzorniki lahko svoja pooblastila izvajajo zgolj na avtocestah.

 

Pri izvajanju pravil o največjih skupnih ali največjih dovoljenih masah se upravljavcu ceste, pri uporabi katere je bila ugotovljena kršitev pravil daje možnost izterjave povračila za izredni prevoz v višini, kot bi bilo odmerjeno, če bi bilo pridobljeno ustrezno  dovoljenje. Povračila namreč predstavlja vir za rehabilitacijo cest, ki se poškodujejo zaradi prekomernih osnih obremenitev in prekomernih mas vozila. Kršitelj tovrstnih pravil škodi cestni infrastrukturi, zato je prav, da plača ustrezno odmeno.

 

Pri opravljanju spremljajočih dejavnosti se ločijo postopki opravljanja dejavnosti na mestih, ki so temu namenjena, in kjer je mogoče postaviti objekte trajnejšega značaja, od postopkov za dovolitev izvajanja določenih dejavnosti manjšega obsega, na mestih ob državni cesti. Slednji postopki so bistveno poenostavljeni.

 

Na področju obveščanja in oglaševanja veljavna ureditev ni povsem ustrezna, saj ne vsebuje dovolj jasnih omejitev za postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. Postavljanje takih objektov namreč pomembno vpliva na prometno varnost udeležencev v prometu. Ker veljavna ureditev ne določa dovolj natančno omejitve v prostoru, se jasneje določa območje, na katerem zaradi prometne varnosti oglaševanje ni dopustno. V praksi je bilo prav tako ugotovljeno, da se postavljajo objekti za obveščanje ali oglaševanje, ki vsebujejo sestavine, ki po barvi, obliki ali simbolih spominjajo na prometno signalizacijo in s tem negativno vplivajo na varnost v prometu. Takšne objekte je bilo zato treba prepovedati.

 

Glavni cilji spremembe zakona so racionalna organiziranost državne uprave, učinkovito izvajanje nalog v okviru ožje državne uprave (ministrstva in organov v sestavi), odprava težav pri praktičnem izvajanju zakona, zagotavljanje večje varnosti v prometu in odprava administrativnih ovir.

 

Pri spremembah zakona so bila upoštevana zlasti načelo učinkovitega izvajanja nalog javne uprave, načelo organizacijske in stroškovne učinkovitosti, načelo pravne varnosti, načelo poenostavitve postopkov in načelo varne uporabe cest.

 

Vir: MzIP
 
 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu znižuje zagrožene globe za nekatere prometne prekrške

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije s predlogom, da ga obravnava po skrajšanem postopku.

 

Evropska komisija je 25. 10. 2012 Republiki Sloveniji poslala Uradni opomin  v zvezi z izvajanjem Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 07. 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov. S predlagano spremembo prehodnih določb Zakona o prevozih v cestnem prometu bo Republika Slovenija določila skrajne roke za voznike drugih držav članic EU, do katerih morajo imeti vpisano kodo 95 v vozniškem dovoljenju oziroma posebni izkaznici.

 

Zakon o prevozih v cestnem prometu se spreminja tudi zato, da bo mogoče učinkovito izvajati inšpekcijski nadzor izvajanja rednih usposabljanj, spremembe pa urejajo tudi kazenske določbe za licenco Skupnosti, ki se nanašajo na opravljanje prevozov potnikov (4. člen Uredbe 1073/2009/ES) in prevozov blaga (4. člen Uredbe 1072/2009/ES). Zakon o prevozih v cestnem prometu je treba spremeniti zato, da bo mogoče sporočati podatke o kršitvah prevoznih podjetij in upravljavcev prevozov v nacionalni elektronski register cestnih prevoznikov skladno s 5. točko Priloge IV k Uredbi 1071/2009/ES.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu spreminja tudi nekatere določbe v zvezi z javnim potniškim prometom, predvsem na področju posebnega linijskega prevoza, kjer se spreminjajo nekatere določbe, ki so ostale še iz prejšnje zakonodaje in jih je potrebno zaradi novih ukrepov v zvezi z integracijo javnega potniškega prometa ustrezno spremeniti. Spremeniti je potrebno tudi določbe v zvezi s subvencioniranim javnim potniškim prometom in jih prilagoditi novim ukrepom na področju subvencioniranega javnega potniškega prometa.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu znižuje zagrožene globe za fizične osebe, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ter njihove odgovorne osebe, in sicer za nekatere prometne prekrške, ki po nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost.

 

Vir: MzIP
 
 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

S predlogom sprememb Zakona o varnosti v železniškem prometu se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2011/18/EU o spremembi prilog II, V in VI k Direktivi 2008/57/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti.

Poglavitne rešitve, povezane s prenosom Direktive 2011/18/EU, ki spreminja Direktivo 2008/57/ES so:

  • v zakon je vključena določba o železniškem sistemu in njegovih podsistemih, ki se delijo na strukturne in operativne,
  • v določbe o izjavi in postopku ES verifikacije se s spremembami vključi še izjava o verifikaciji podsistemov ob uporabi notranjepravnih predpisov tako, da se smiselno uporabljajo oblika in vsebina ter postopek ES verifikacije,
  • določitev postopka verifikacije po notranjepravnih predpisih zahteva tudi, da se določi, kdo lahko ta postopek izvaja,
  • v postopek verifikacije se vključi tudi priprava ocene in poročila o tveganju za železniški sistem,
  • za zagotavljanje interoperabilnosti pri varnosti železniških vozil, še posebej tovornih vagonov, je prenesena določba, da morajo biti ti ustrezno vzdrževani.

 

Iz vprašanj Evropske komisije zastavljenih v EU Pilotnem projektu (2570/11/MOVE), ki se nanaša na prenos Direktive o varnosti na železnici (2004/49/ES), je razvidno, da je v zakonu potrebno določiti obseg preiskave, ki jo opravlja preiskovalni organ ob nesrečah, resnih nesrečah in incidentih ter prenesti določbo direktive, da preiskovalni organ aktivno izmenjuje stališča in druge izkušnje v okviru EU. Zahteva je prenesena z določbo, da minister s podzakonskim aktom predpiše način preiskave.

 

Predlog zakona vključuje tudi rešitve, ki se nanašajo na nivojske prehode cest čez železniške proge, in sicer se predlagane rešitve nanašajo predvsem na izvedbo novih izvennivojskih prehodov, možnosti izvedbe novih nivojskih prehodov ter tudi na razmejitev stroškov pri izvedbi.

 

Predlog vključuje tudi poenostavitve pri pridobivanju lastninske pravice na zemljišču na podlagi sklepa vlade o ugotovitvi javne koristi in to za dela (objekte), ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ki so zaradi svojih konstrukcijskih in funkcionalnih lastnosti izvedena tudi na zemljiščih izven progovnega pasu. Predlaga se tudi črtanje člena, ki ureja vračilo razlaščenih zemljišč v štirih letih od odvzema ali omejitve lastninske pravice, če se v tem roku ne začnejo uporabljati za namen razlastitve. Ta omejitev je neustrezna saj iz različnih, objektivnih razlogov, na katere investitor ne more vplivati, z gradnjo ni mogoče vedno pričeti v štirih letih. Posledica veljavne določbe pa je, da prejšnji lastnik dobi nepremičnino nazaj po odpravi razlogov za zamudo pa je treba zemljišča ponovno pridobiti.

 

Predlog zakona vsebuje tudi jasnejše besedilo nekaterih določb v poglavju o izvršilnih železniških delavcih s čimer se odpravijo nejasnosti, o načinu in osebi, ki izda dovoljenje za strojevodjo, o tem kako se izda in ohrani veljavnost dovoljenja in spričevala za strojevodjo ter natančneje pojasnijo pogoji za pridobitev pravice do dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca kar vsebuje tudi posebne zdravstvene in druge zahteve

 

Vir: MzIP