Sporočilo za javnost

13.3.13

54. redna seja Vlade RS

Vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji izdala Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

 

S ciljem pospeševanja kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitve pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanja odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, je bil pripravljen Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki je stopil v veljavo 28. 12. 2012. Zakon daje poleg ukrepa poroštva države za zadolževanje bank pri Banki Slovenije za zagotavljanje potrebne likvidnosti v skrajni sili pravno podlago za izvedbo prenosa slabih terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank ter v drugem koraku dokapitalizacijo bank, če bi prenos teh terjatev povzročil neizpolnjevanje kapitalskih zahtev v bankah. Le na tak način se bo lahko sprostil kreditni krč in ponovno zagotovilo prepotrebno financiranje dobrih gospodarskih projektov, saj bodo banke po prenosu terjatev sprostile na te vezan kapital.

 

Uredba skladno z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe ter merila in pogoje za določitev in za izvajanje posameznih ukrepov na podlagi te uredbe.

 

Merila in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe, se določajo z zahtevami pri oblikovanju poslovne strategije, na podlagi katere Vlada RS na predlog medresorske komisije iz 20. člena ZUKSB odloči o izvedbi ukrepov v banki v skladu s to uredbo in ZUKSB. Druga merila in pogoji za določitev in za izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki se urejajo v uredbi in se nanašajo na:

 

i) povečanje osnovnega kapitala bank in drugih kapitalskih instrumentov banke (merila in kriteriji za povečanje osnovnega kapitala bank ter za udeležbo banke z lastnimi viri);

 

ii) prevzemanje tveganj bank s strani DUTB (merila in kriterije za prevzem tveganj, vrste tveganih postavk, ki se lahko prevzamejo in tveganj, ki se lahko krijejo, vrste prevzema ali kritja tveganj, vključno s kriteriji, pravice za povratni prenos tveganih postavk na banko, ki je deležna ukrepov po tej uredbi in vprašanja vrednotenja prenesenih tveganih postavk);

 

iii) izdajo poroštva Republike Slovenije za prevzete obveznosti namenske družbe (merila in pogoji za dodelitev poroštva države, vrste tveganj, ki se lahko krijejo pri izdaji poroštva za obveznosti namenske družbe ter provizija za izdana poroštva).

 

Vir: MF

 

 

 

 

 

Vlada sprejela predlog novega Zakona o štipendiranju

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o štipendiranju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Predlog zakona določa nove vrste štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo, uvaja deficitarne štipendije ter ponovno določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake, prejemanje štipendije pa omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad futura. Z novo ureditvijo kadrovskega štipendiranja želi Vlada RS zagotoviti še večje število štipendij in boljši pregled nad štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Predlog novega Zakona o štipendiranju tako prinaša celostno ureditev področja štipendiranja ter s tem vzpostavitev transparentnosti in ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij dostopen oblikovalcem politike štipendiranja kot tudi štipenditorjem in štipendistom.

 

Predlog zakona tako določa, da je državna štipendija namenjena vsem državljanom Republike Slovenije s statusom dijaka oziroma študenta, ki ne presegajo postavljenega dohodkovnega cenzusa, upravičenci so tudi udeleženci izobraževanja mlajših odraslih. Predlog novega zakona s tem odpravlja vrzel sedanjega zakona, pa katerem so možnost štipendiranja izgubili mladi iz najranljivejših skupin.

 

Doba prejemanja štipendije je usklajena s trajanjem 1. in 2. stopnje programov, pri čemer ima štipendist na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih razlogov ter dodatno leto za absolventski staž.

 

Predlog zakona o štipendiranju pri državnih štipendijah povzema Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ob tem pa opredeljuje še dodatke za bivanje, na učni uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami. Predlog ukinja rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije, tako da bo, če štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, štipendijo pa bo prijemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Največja novost je ponovna vzpostavitev državnih štipendij za mladoletne dijake.

 

Pri Zoisovih štipendijah se po predlogu zakona za pridobitev štipendije zahteva izpolnjevanje pogoja izjemnega dosežka in še dovolj visoke povprečne ocene oziroma uvrstitve med najboljših 5 % dijakov oziroma študentov, za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja pa kot pogoj velja ali predpisana višina povprečnih ocen posameznega letnika ali izjemni dosežek. Za Zoisove štipendije sta predvidena dodatka za bivanje in za posebne potrebe, pri skupinskih dosežkih se člani skupine širijo na 5 tekmovalcev.

 

Osnovni namen štipendije za deficitarne poklice, ki jo bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (sklad), je zagotovitev še boljšega odziva na potrebe trga dela. Pravica do štipendije se bo dodelila za celoten izobraževalni program na posamezni ravni, področja, ki jih je treba s to obliko štipendij spodbujati, pa bo opredelila Vlada RS v petletnem dokumentu, tako imenovani politiki štipendiranja, pri sprejemanju katere bodo sodelovali tudi socialni partnerji.

 

Pri štipendijah za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jih po predlogu zakona podeljuje sklad, je predvidena podrobnejša ureditev pogojev in meril ter upravičencev, novost je tudi plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja štipendistu.

 

Pri kadrovskih štipendijah je predlagana ohranitev 50-odstotnega deleža sofinanciranja kadrovske štipendije ter uvedba višjega deleža sofinanciranja (70 %) kadrovske štipendije za deficitarne poklice. Ker zdajšnji sistem kadrovskega štipendiranja ni prinesel večjega števila dodeljenih kadrovskih štipendij, predlog zakona  zmanjšuje administrativne ovire za delodajalce pri iskanju možnosti za sofinanciranje štipendije, hkrati pa z uvedbo možnosti prekinitve štipendijskega razmerja s strani delodajalca ali štipendista brez obveznosti vračila enoletnega zneska štipendije obema daje večjo možnost medsebojne izbire.

 

Na področju podeljevanja štipendij Ad futura predlog zakona predvideva podrobnejšo ureditev pogojev in meril za pridobitev te vrste štipendij za mednarodno mobilnost, ki do zdaj niso bile vključene v Zakon o štipendiranju, iz predloga zakona pa so izvzete štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 ter namenske štipendije, ki jih podeljujejo ministrstva v skladu s svojimi predpisi, in štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov.

 

Viri financiranja štipendij bodo proračun RS, proračunski sklad, ki se polni z dajatvami iz študentskega dela in nove oblike občasnega in začasnega dela po Zakonu o urejanju trga dela, ter Evropski socialni sklad. Vsi štipenditorji, čeprav štipendije dodeljujejo iz lastnih sredstev, so zavezani k letnemu poročanju, s čimer bo vzpostavljen celosten pregled na področju štipendiranja v državi. Obstoječi zakon o štipendiranju namreč ureja zgolj področje tistih vrst štipendij, ki jim država posredno ali neposredno omogoča vire financiranja.

 

Določila predloga zakona bodo z nagrajevanjem in vzpodbujanjem čim hitreje zaključenega šolanja oziroma študija pripomogla tudi k skrajševanju dobe izobraževanja, s tem pa se bo za mlade povečala tudi dostopnost do ukrepov aktivne politike zaposlovanja, s čimer bo vključevanje na trg dela učinkovitejše.

 

Predlog zakona s svojimi določili glede vstopnih pogojev skrbi tudi za najbolj ranljivo skupino mladih, ki so zaradi težkih življenjskih izkušenj in razmer v svojem socialnem okolju prisiljeni v daljše prekinitve izobraževanja. S podaljšanjem starostnega pogoja predlog zakona mladim, ki so zaradi različnih vzrokov vključeni v institucionalno obravnavo, omogoča šolanje na sekundarni ravni izobraževanja po korakih, počasnejše zvezno napredovanje oziroma pridobivanje višje ravni izobrazbe, s čimer podpira socialno vključenost ene izmed najbolj ogrožene ranljive skupine prebivalstva. V zastavljeni okvir se smiselno vključujejo tudi kadrovske štipendije, saj zanje starostni pogoj ne velja – tako tudi kadrovsko štipendiranje predstavlja enega izmed mehanizmov vzpodbujanja socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva.

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je k pripravi novega zakona pristopilo, ker obstoječi Zakon o štipendiranju še vedno ne ureja ustrezno posameznih vrst štipendij, pri tem pa je za podlago uporabilo predlog Zakona o štipendiranjiu, ki ga je v DZ RS vložilo prek 5000 volivk in volivcev. Predlog povzema njihove rešitve in upošteva tudi predloge, dane v enomesečni javni obravnavi. MDDSZ je predlog usklajevalo tudi s Študentsko organizacijo Slovenije.

 

Vir: MDDSZ

 

 

 

 

Vlada sprejela predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2A) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem po skrajšanem postopku. Predlog zakona prinaša postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za  brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, ter ustrezneje ureja možnosti zniževanja starostne meje na račun dopolnjene zavarovalne dobe s povečanjem.

 

Na podlagi predlagane spremembe bo v letu 2013 najnižja osnova za plačilo prispevkov za brezposelne osebe znašala 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, v letu 2014 bo znašala 20 %, nato pa se bo od leta 2015 do leta 2018 znesek vsako leto zvišal za deset odstotkov, dokler ne bo dosegel zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

 

S tem bo bistveno izboljšan materialni in socialni položaj brezposelnih oseb, ki so bile v to obliko zavarovanja v pretežni meri vključene, ker jim je pred časom prenehalo delovno razmerje in jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka zelo kratko obdobje.

 

Ob tem predlog zakona tudi določa, da ima zavarovanec, ki je na podlagi ZPIZ-2 za obdobja od 1. januarja 2013 plačal previsok prispevek, pravico do vračila preveč plačanega prispevka, ki ga bo prejel po uradni dolžnosti v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona. 

 

Zavarovanci, ki jih navaja predlog zakona, ki so se od 1. 1. 2013 odjavili iz obveznega zavarovanja, pa se bodo po predlogu zakona lahko v skladu z zakonsko določenimi pogoji v 30 dneh od uveljavitve zakona ponovno prijavili v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje. Ob tem pa bodo morali v 60 dneh od uveljavitve tega zakona plačati prispevke za obdobje zavarovanja od 1. 1. 2013 do ponovne vključitve v zavarovanje.

 

Vir: MDDSZ

 

 

 

 

Vlada je sprejela Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške

 

Vlada Republike Slovenije je na 54. seji izdala Uredbo o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanega 11. marca 2013 v Mokricah.

 

Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške z memorandumom dosegata soglasje, da se bo rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke na Hrvaškem poiskala na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C). Istočasno se vladi zavezujeta, da bosta celovito rešitev za to vprašanje našli čim prej in da bosta v ta namen aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), skladno s Sporazumom o vprašanjih nasledstva.

 

Vlada Republike Hrvaške bo do končne rešitve te problematike zagotovila mirovanje vseh sodnih postopkov, ki sta jih sprožili dve hrvaški banki (ZaBa in PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Prav tako bo zagotovila, da se glede rešitve te problematike ne začnejo novi sodni ali kakršni koli drugi postopki izven okvira, ki ga določa Sporazum o nasledstvu. Dogovorjeni memorandum tako potrjuje stališče, ki ga je Slovenija ves čas zagovarjala, da se o isti zadevi ni mogoče istočasno pogajati in tožiti.

 

Vlada Republike Slovenije se v memorandumu obvezuje, da bo po podpisu memoranduma pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru.

 

Vir: MZZ

 

 

 

 

Vlada je sprejela Zakon o ratifikaciji Pogodbe med državami članicami Evropske unije in Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji

 

Vlada Republike Slovenije je na 54. seji sprejela Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji s Sklepno listino, podpisane 9. decembra 2011 v Bruslju.

 

Hrvaška je za članstvo v EU zaprosila 21. februarja 2003. Evropska komisija je 20. aprila 2004 podala pozitivno mnenje, na podlagi katerega je Evropski svet 18. junija 2004 potrdil uradni status Hrvaške kot države kandidatke.  Pogajanja EU s Hrvaško so se začela 3. oktobra 2005, ko je Svet na podlagi pozitivne ocene o sodelovanju Hrvaške z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo sprejel ustrezne sklepe. Istega dne je bil na medvladni pristopni konferenci EU s Hrvaško na ministrski ravni sprejet pogajalski okvir za Hrvaško. Postopek pregleda usklajenosti hrvaške zakonodaje s pravnim redom EU se je začel 20. oktobra 2005. Hrvaška je pristopna pogajanja zaključila 30. junija 2011.

 

Postopek priprave Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU se je pričel decembra 2009 in zaključil septembra 2011. Struktura hrvaške pogodbe o pristopu je podobna pristopnim pogodbam v t.i. 5. krogu širitve v letih 2004 in 2007, ko je pristopilo 12 držav, med njimi tudi Slovenija. Celotno besedilo pogodbe o pristopu temelji na besedilih skupnih stališč EU za začasno zaprtje posameznih poglavij, s katerimi je v notranjem postopku sprejemanja in potrjevanja stališč Republike Slovenije do osnutkov skupnih stališč EU soglašal tudi Državni zbor RS. Državni zbor je na 32. redni seji dne, 19. oktobra 2011 z 62 glasovi za in 2 proti potrdil stališče RS do pogodbe o pristopu RH k EU in potrdil mandat predsednika slovenske vlade, ki je opravljal tekoče posle, za podpis Hrvaške pristopne pogodbe.

 

Pogodbo o pristopu, ki jo je za Republiko Slovenijo podpisal predsednik vlade Borut Pahor, 9. decembra 2011, sestavljajo naslednje listine:

 

- Pogodba o pristopu Hrvaške k EU,
- Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in o prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, s prilogami,
- Protokol o nekaterih dogovorih o morebitnem enkratnem prenosu enot dodeljenih količin, ki se izdajo v okviru Kjotskega protokola, Republiki Hrvaški ter o ustreznem nadomestilu,
- Sklepna listina.

 

Podpisu pogodbe o pristopu sledijo ratifikacije na Hrvaškem in v nacionalnih parlamentih držav članic. Listine o ratifikaciji, ki jo vsaka pogodbenica izvede po lastnih ustavnih pravilih, naj bi bile predane depozitarju (Vladi Italijanske republike) do 30. junija 2013, tako da bi pogodba začela veljati 1. julija 2013. Do 11. marca 2013 je 20 podpisnic ratificiralo pristopno pogodbo, v treh državah je bil akt o ratifikaciji potrjen v predstavniškem telesu, pet držav pogodbe še ni ratificiralo.

 

Vir: MZZ