Sporočilo za javnost

18.4.13

5. redna seja Vlade RS

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po nujnem postopku, in predlaga, da se predlog zakona obravnava na izredni seji v začetku meseca maja.

 

Sprejem zakonskih sprememb in dopolnitev je nujen zaradi zagotovitve učinkovite in realne možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetij, kar je izjemnega pomena za ohranitev zdravega dela gospodarstva in delovnih mest v Republiki Sloveniji.

 

Poglavitni cilji predloga zakona so:

  • zagotovitev večjih možnosti učinkovitega in realnega prestrukturiranja insolventnih podjetij (ohranjanja zdravih jeder gospodarstva),
  • preprečitev in omejevanje vpliva organov insolventnega dolžnika na njegove odločitve, ki bi bile v postopku prisilne poravnave v nasprotju s cilji postopka, zaščito upnikov in novih investitorjev;
  • izboljšanje položaja upniškega odbora in posameznega upnika,
  • izboljšanje položaja upnikov-delavcev insolventnega dolžnika,
  • preprečitev pristranskega vpliva na postopke zaradi insolventnosti s strani subjektov, ki so interesno in statusno povezani z dolžnikom,
  • zagotovitev večje učinkovitosti postopkov prodaje premoženja na javnih dražbah,
  • zagotovitev učinkovitega nadzora nad delom upraviteljev s strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, in zaostritev položaja upraviteljev za začasno ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah,
  • zagotovitev bolj učinkovitega poslovanja državnega pravobranilstva za uveljavljanje pravic države v postopkih zaradi insolventnosti,
  • odprava v praksi ugotovljenih nedoslednosti.

 

Za zagotovitev večjih možnosti učinkovitega in realnega prestrukturiranja insolventnih podjetij ter ohranjanja zdravih jeder gospodarstva se predlaga:

  • uzakonitev poenostavljene prisilne poravnave za s.p.-je in mikro podjetja, ki bo pomenila bistveno cenejši in hitrejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte,
  • dopolnitev ureditve glede povečanja osnovnega kapitala insolventnega dolžnika na podlagi sklepa upniškega odbora, in sicer tudi na primer konverzije terjatev v lastniške deleže,
  • določitev možnosti prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic,
  • dopolnitev pravil o glasovanju o prisilni poravnavi, in sicer se določa višji količnik za glasovanje o prisilni poravnavi glede terjatve, ki jo upnik prenese na dolžnika v postopku povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, če upnik hkrati vplača tudi nov denarni vložek.

 

Za preprečitev in omejevanje vpliva organov insolventnega dolžnika na njegove odločitve, ki bi bile v postopku prisilne poravnave v nasprotju s cilji postopka, in zato, da se zagotovi boljša zaščita upnikov in novih investitorjev, se predlaga omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika in možnosti prenosa vodenja poslov po novem 199.c členu.

Za izboljšanje položaja upniškega odbora, vseh upnikov in posameznega upnika se širi pravica upniškega odbora do vpogleda v dokumentacijo. Zakonsko se ureja sprejemanje odločitev upniškega odbora na dopisnih sejah. Določena je nova pristojnost upniškega odbora, da z glasovi vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva, da upniki glasujejo o razrešitvi imenovanega upravitelja, če upravitelj ne uživa več njihovega zaupanja, in sočasnem glasovanju o imenovanju katerega koli konkretnega novega upravitelja. Pri dokazovanju pogojev za začetek stečajnega postopka se določajo dodatne izpodbojne domneve insolventnosti oziroma trajnejše nelikvidnosti. Pri poplačilu v prisilni poravnavi se zakonsko določa vmesna plačilna dinamika terjatev. S predlaganimi zakonskimi spremembami in dopolnitvami se dopušča ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov, po katerem bo, če bo le-ta uspešen, sodišče odredilo potrebne ukrepe za odpravo neenakopravne obravnave upnikov, običajno tako, da bo upravitelju izdalo navodilo za njegovo delo.

 

Za izboljšanje položaja upnikov-delavcev insolventnega dolžnika so določene nove prednostne terjatve: nadomestilo za neizkoriščen dopust za tekoče leto. S predlaganimi zakonskimi spremembami in dopolnitvami se določa oprostitev založitve predujma za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka. Določen je tudi nov razlog za ugovor proti vodenju prisilne poravnave, in sicer če insolventni dolžnik za več kot 15 dni zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

 

Za zagotovitev večje učinkovitosti postopkov prodaje premoženja na javnih dražbah se določa dodatno možnost javne prodaje premoženja, in sicer tudi po sistemu zniževanja izklicne cene; posledično se pričakuje hitrejše poplačilo upnikov in skrajšanje stečajnih postopkov.

 

Za zagotovitev učinkovitega nadzora nad delom upraviteljev s strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, se predlaga sprememba glede opravljanja pregleda dokumentacije insolventnega dolžnika, pogojev za izdajo in odvzem dovoljenja, začasne ustavitve imenovanja upravitelja v novih zadevah, spremembe sestave disciplinskih organov in krepitve sodelovanja med sodišči in ministrstvom za pravosodje.

 

V razpravo pri pripravi zakonskih sprememb so bili vključeni: Gospodarska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica, Trgovinska zbornica, Vrhovno sodišče RS, Upravno sodišče RS, višja in okrožna sodišča, Državno pravobranilstvo RS, Zbornica upraviteljev, Združenje stečajnih upnikov, Združenje bank, Banka Slovenije, Odvetniška zbornica, Združenje Manager, Slovensko sodniško društvo ter Komisija za preprečevanje korupcije.

 

Vir: MP

 

 

 

Vlada določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Predlog zakona uvaja izboljšave na področju vsebine dodeljevanja državnih pomoči družbam v težavah z razširitvijo oblik državne pomoči (kapitalska naložba, konverzija terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev) in ukinitvijo zgornjega zneska najvišje možne višine državne pomoči. Z zakonom se ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih kapitalski delež Republike Slovenije presega 25 %. Ta rešitev je ključnega pomena za izboljšanje sistema dodeljevanja državnih pomoči. V položaju, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države pri njihovem reševanju, ni smiselno določenih družb izključevati kot potencialnih prejemnikov državnih pomoči.

 

Vir: MGRT

 

 


Vlada odločila o državni pomoči družbi Cimos

 

Vlada Republike Slovenije se seznanila s finančnim stanjem in poslovanjem družbe Cimos, d. d., avtomobilska industrija, Cesta Marežganskega upora 2, 6000 Koper – Capodistria (družba).

 

Vlada RS je sprejela sklep, da s svojo aktivno udeležbo podpira prizadevanje družbe, njenih lastnikov in bank upnic za rešitev in prestrukturiranje družbe. Zavezala se je, da bo nemudoma - po odpravi omejitve iz drugega odstavka 7. člena ZPRPGDT, po odobritvi dodelitve državne pomoči s strani Evropske komisije, ob predhodnem dogovoru o načinu udeležbe obstoječih lastnikov in bank upnic v postopku reševanja in prestrukturiranja ter o načinu izstopa Republike Slovenije iz lastništva družbe - dodelila državno pomoč družbi v obliki subsidiarnega poroštva v korist bank upnic za odobritev novih kratkoročnih kreditov v skupnem znesku 35 milijonov evrov.

 

Vir: MGRT

 

 

 Celotno sporočilo za javnost  (252 KB)