Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 60. seji, 24. decembra 2009

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku.

S predlaganim zakonom:

- se poenostavlja procedura za obratovanje malih elektrarn na objektih; občanom za manjše elektrarne - do 50 kW ne bo treba več registrirati dejavnosti proizvajanja elektrike v obliki samostojnega podjetnika kot doslej;

- se predpisuje, da morajo občine v svojih aktih obvezno dajati prednost pri oskrbi s toploto obnovljivim virom energije in energetsko učinkovitejšim rešitvam;

- poleg javnega se uvaja tudi možnost komercialnih omrežij oskrbe s toploto za manjše skupine stavb, kjer skupni toplotni odjem ne presega 1 MWh/h;

- se uvaja tako imenovana učinkovitostna dividenda za kolektive in posameznike pri varčevanju z energijo v javnem sektorju;

- se predpisuje energetsko knjigovodstvo in letni cilji energetske učinkovitosti v javnem sektorju;

- se določajo ukrepi za učinkovito izvajanje nadzora nad delovanjem trga z energijo, ki ga ima Agencija za energijo po že sedaj veljavnem Energetskem zakonu, kar je neposreden odziv na pred kratkim uvedeni postopek Evropske komisije proti 25 državam članicam Evropske unije zaradi netransparentnosti pri tem dostopu;

- se uvajajo obvezne rezerve tudi za sisteme daljinskega ogrevanja s toploto;

- se uvaja vrstni red odklopov elektrike v primeru krize tako, kot je to že predpisano za plin.

- se znižuje pretirana zahteva po toplotnem izkoristku pri sosežigu lesne biomase in s tem omogoča nadaljnje obratovanje nekaterih kogeneracij na lesno biomaso tudi po 31. 12. 2009;

- se odpravlja vrsta nejasnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor in pri urejanju lastniških in služnostnih razmerij pri že obstoječi energetski infrastrukturi;

- se odpravlja vrsta nejasnosti, administrativnih ovir in nelogičnosti, ki so se pokazale skozi izvajanje obstoječega zakona v praksi.

Spremembe in dopolnitve Zakona o prevozih v cestnem prometu

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS s predlogom, da ga obravnava po skrajšanem postopku.

Ključni cilj zakona je sprejetje nekaterih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno pripomogli k zmanjšanju negativnih posledic gospodarske krize za avtoprevozniško dejavnost. Predmet zakonskega urejanja pa je tudi odprava nejasnosti določb in neskladij, ki so nastala v zakonu zaradi uveljavitve drugih zakonov.

Glavni cilj sprememb zakona je vključiti take ukrepe, ki imajo neposredno takojšnje in vidne učinke na blažitev posledic gospodarske krize za avtoprevozniško dejavnost. Pri tem smo upoštevali še naslednje cilje:

– zmanjšati nespoštovanje predpisov glede uporabe dovolilnic;

– odpraviti posamezne administrativne ovire, kar bo posredno ali neposredno pripomoglo k blažitvi posledic gospodarske krize;

– izboljšati nadzor prevoznikov in zagotoviti učinkovitejše sankcioniranje v primeru kršitev;

– vzpostaviti kazni primerljive s kaznimi v drugih državah.

Pri pripravi predloga zakona so upoštevana naslednja načela :

– učinkovitega nadzora tujih prevoznikov pri uporabi dovolilnic na teritoriju Republike Slovenije;

– enakosti pred zakonom tako tujih kot domačih prevoznikov, kar v dosedanji praksi ni bilo tako;

– ekonomičnosti v smislu odpravljanja nepotrebnih dodatnih administrativnih ovir in s tem dodatnih finančnih bremen;

– odprave nejasnosti pri nadzoru cestnega prometa tako v mednarodnem kot notranjem prometu;

– višina kazni za prekrške se prilagaja mednarodnim standardom

– -  sistemska ureditev za voznike iz tretjih držav v smislu izdaje izkaznice vozniških kvalifikacijah.

Spremembe in dopolnitve ZPCP 2 so potrebne zaradi spremembe predpisov v direktivah in uredbah EU , ki jih je potrebno implementirati v slovenski pravni red. 

Vlada izdala Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja namreč določa, da vlada izda uredbo, s katero podrobneje določi pogoje, merila in postopek dodeljevanja regionalnih spodbud ter uredi postopek brezplačnega prenosa državnega stvarnega in finančnega premoženja v last lokalnim samoupravnim skupnostim zaradi vlaganja tega premoženja v razvojne programe.

Uredba določa kriterije (pogoje in merila) in postopek dodeljevanja regionalnih spodbud ter ureja pogoje in merila ter postopek brezplačnega prenosa stvarnega in finančnega premoženja države v last lokalnim samoupravnim skupnostim zaradi vlaganja tega premoženja v razvojne programe.

Regionalne spodbude so spodbude, ki vplivajo na regionalni razvoj in jih ministrstva in drugi proračunski uporabniki namenjajo za sofinanciranje projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov oziroma t.i. regijskih projektov. Dolgoročno indikativno se načrtujejo in usklajujejo z regionalnimi razvojnimi programi, državnim razvojnim programom in programskimi dokumenti, ki jih Vlada RS pripravlja v skladu s pravnim redom EU.

V postopku priprave državnega proračuna se določijo vsebine in projekti, ki imajo značaj regionalnih spodbud. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) vodi usklajevanje izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov s programi državnih resorjev.

Postopek dodeljevanja regionalnih spodbud je dvofazni. V prvi fazi izvede služba povabilo regionalnim razvojnim agencijam za predložitev izvedbenih načrtov. V drugi fazi izvedejo državni resorji javni poziv prijaviteljem projektov  iz izvedbenih načrtov za vložitev vlog za dodelitev regionalnih spodbud.

Uredba ureja tudi sofinanciranje nalog regionalnih razvojnih agencij. S 60-odstotno utežjo se upošteva fiksni del, ki je enak za vse razvojne regije, in s 40-odstotno utežjo spremenljivi del. Slednji je odvisen od števila občin na območju razvojne regije (25-odstotna utež) in indeksa razvojne ogroženosti regije (75-odstotna utež).

Do pomoči regionalne pomoči pri komunalnem urejanju romskih naselij so po uredbi upravičene občine, ki aktivno razrešujejo romsko problematiko. V občini mora biti izvoljen predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu ali ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi predstavniki romske skupnosti. Pomoč se lahko dodeli za sofinanciranje vodovodnih sistemov, kanalizacijskega omrežja, elektrifikacijo strnjenih naselij, novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti ter odkup zemljišč za ureditev romskih naselij.

V drugem delu uredba določa merila in pogoje za prenos državnega premoženja na samoupravne lokalne skupnosti. Postopek vodi SVLR, ki najprej preveri, ali bo premoženje uporabljeno v razvojnih programih in kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za izvedbo postopka. Premoženje mora biti ocenjeno, o konkretnem prenosu pa sklepa vlada. V pogodbi mora biti določilo, ki preprečuje odtujitev prenesenega premoženja v naslednjih petih letih.

Vlada o izvajanju projekta izgradnje nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice

Vlada RS se je na današnji seji seznanila  z informacijo o poteku projekta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II). Dala je soglasje k predlogu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z načrtovanjem nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jih je MVZT sklenilo  z avtorjem Markom Mušičem, Ateljejem Marko Mušič d.o.o. in IBE d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring.

Obenem je MVZT naložila, da začne z novim postopkom za izbiro ustrezne rešitve za novo načrtovano stavbo NUK II ter  da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravi spremembe oziroma dopolnitve Zakona o izgradnji Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Projekt izgradnje nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice poteka že več kot dve desetletji, vendar do njegove končne realizacije v tem času ni prišlo. Ob večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je le-ta v sedanji obliki sicer delno pripravljena do 1. faze za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar na račun siromašenja oziroma krčenja prvotne natečajne rešitve avtorja Marka Mušiča s sodelavci iz leta 1989. Arheološka dela so dokončana v 78,45 odstotnem deležu,  pridobljena so zemljišča za t.i. prvo fazo gradnje. Po desetletjih usklajevanj je projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv, tako zaradi informacijsko - tehnološkega razvoja knjižničarstva, ki terja drugačna izhodišča, pristope in rešitve, kot tudi z vidika umeščenosti v prostor, ekonomike in  energijske učinkovitosti gradnje.  Ocena ministrstva je, da je dosedanji  obseg izvedbe projekta dosegel med 10 do 15 odstotkov celotnega deleža.

Prva pogodba z arhitektom Markom Mušičem s sodelavci je bila sklenjena leta 1996. V naslednjih letih je bilo sklenjenih še devet aneksov k tej pogodbi in sicer za predelave oziroma spremembe projektne dokumentacije, zadnji aneks je bil sklenjen 22.9.2008. V letu 2008 je bila sklenjena pogodba s projektantom IBE d.d. za izdelavo in novelacijo projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo gradbenih del. V oktobru 2008 so bila s strani naročnika ustavljena vsa dela pri izdelavi projektne dokumentacije.

Računsko sodišče RS je v revizijskem poročilu z dne 28.2.2008 podalo mnenje, da naročnik ne zagotavlja pogojev za uspešno in učinkovito izvedbo projekta. Ob pregledu stanja projekta je ugotovilo za skupno revaloriziranih 29,3 milijona evrov stroškov od leta 1991 do konca leta 2007, čeprav se sama gradnja sploh še ni začela.

V aprilu 2009 je enainštirideset priznanih slovenskih arhitektov na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naslovilo pismo, v katerem so podpisniki izrazili mnenje, da se NUK II ne bi smel graditi po skoraj dvajset let starih načrtih in podprli razmišljanje o  razpisu novega mednarodnega arhitekturnega natečaja.

V juniju 2009  sta na pobudo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo svoje mnenje o projektu podala tudi ugledna strokovnjaka, Kenneth Frampton, profesor teorije in zgodovine arhitekture na univerzi Columbia v New Yorku in profesor Luis Fernádez-Galiano iz Politehnične univerze v Madridu. V svoji skupni oceni, ki sta jo posredovala ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sta odsvetovala izvedbo projekta  po obstoječi rešitvi in predlagala revizijo programske naloge ter  razpis novega natečaja. 

V preteklih mesecih je MVZT organiziralo več sestankov na temo poteka projekta  s  predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), Centralne tehniške knjižnice (CTK) , Univerze v Ljubljani (UL) in  Ministrstva za kulturo. Skupni zaključek vseh teh srečanj je izpostavljen dvom v aktualnost  veljavnih programskih izhodišč ob upoštevanju tako dolgega poteka priprav projekta in dejstva, da smo v obdobju hitrega razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalizacije gradiv. Vse našteto   neposredno vpliva na drugačen uporabniški in tehnološki vidik organizacije sodobnih knjižnic. Izdelava nove programske naloge in korenita racionalizacija projekta je  smiselna tudi zaradi spremenjenih  makroekonomskih razmer,   spremenjenih virov financiranja ter omejenih prostorskih možnosti na  zemljišču,  predvidenem za gradnjo. Izpostavila se je tudi dilema ali  v programski sklop nove Narodne in univerzitetne knjižnice  umestiti  CTK in Osrednjo humanistično knjižnico (OHK) ali ne. Skupni zaključek je, da bi se prostorska problematika CTK in OHK reševala na  ustreznejših lokacijah  oziroma bi bili na tej lokaciji knjižnici realizirani po pridobitvi preostalih zemljišč v 2. fazi gradnje, vendar kot ločeni funkcionalni enoti.

Na podlagi navedenega Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da začne s pripravo novih izhodišč in razpisom novega mednarodnega arhitekturnega natečaja. Tako bi se lahko gradnja  pričela v letu 2011, ob izpolnjenem pogoju zagotovitve finančnih sredstev. Pristojno ministrstvo namreč ne razpolaga z virom financiranja za izgradnjo projekta. Operativni program za črpanje sredstev iz evropskih virov je  definiran in odobren. Glede na obseg operativnega programa in vrednost projekta  je začetek  tako pogojen s pridobitvijo novih sredstev iz operativnega programa.   

 celotno sporočilo za javnost (436 KB)