Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 67. seji, 4. februarja 2010

Vlada sprejela Slovensko izhodno strategijo 2010–2013

Vlada RS je na današnji seji sprejela Slovensko izhodno strategijo 2010–2013. Zasnovana je kot kombinacija ukrepov ekonomske politike, strukturnih sprememb in institucionalnih prilagoditev. Z njo želimo spodbuditi gospodarsko aktivnost, zagotoviti postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij in ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja omogočiti postopno povečevanje gospodarske rasti.

Ena ključnih nalog strategije je zagotoviti skladnost kratkoročnih protikriznih ukrepov s cilji dolgoročnih strukturnih sprememb. S tem bo vlada preko spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti zagotovila prehod v konkurenčno, socialno in okoljsko odgovorno, na znanju temelječe gospodarstvo, ter posledično omogočila dvig kakovosti življenja.

Vodilo ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki jo bo vlada dosegla s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev. Pogoj za uspešno konsolidacijo je določitev obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet. Te so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja, spodbujanju in ustvarjanju inovativnih podjetij, k večji zaposljivosti, aktivnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi.

Postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Za dosego teh ciljev so potrebni dostopni in učinkoviti viri financiranja kakor tudi prilagoditve kohezijske politike. Za preglednejši dostop do financiranja za podjetja je predlagano prestrukturiranje institucij, ki ponujajo razvojno financiranje. Za večjo razvojno učinkovitost finančnega sistema bo izvedena prilagoditev in dopolnitev jamstvenih shem in državnih poroštev. Za neposredno povečanje konkurenčnosti z znižanjem stroškov dela za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo se bo, po opravljeni analizi, odločalo o omejitvi zavarovalne osnove za socialne prispevke navzgor. Za dosego koncepta varne prožnosti so pripravljene spremembe v ureditvi t.i. malega dela in delovnih razmerij. Po izteku shem subvencij za ohranjanje delovnih mest bodo v ospredju ukrepi aktivne politike zaposlovanja, socialnih programov in politike vseživljenjskega učenja, ki bodo povezani s strukturnimi spremembami. Večja socialna kohezivnost bo dosežena z izboljšano učinkovitostjo sistema socialne varnosti in pravic iz javnih sredstev.

Med strukturnimi spremembami so glavne prilagoditve načrtovane za pokojninski sistem, dolgotrajno oskrbo ter v sistemu zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja. Institucionalne prilagoditve predvidevajo spremembe za boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem.

Vlada sprejela predlog Zakona o prenosu pokojninskih pravic

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o prenosu pokojninskih pravic ter ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem.

Z Zakonom o prenosu pokojninskih pravic se v slovenski pravni red implementira zahteve zakonodaje Evropske unije. V skladu s Kadrovskimi predpisi je Republika Slovenija dolžna osebam, ki so v Republiki Sloveniji že dopolnile zavarovalno dobo v okviru pokojninskega zavarovanja ali pridobili druge pokojninske pravice in v primeru, ko se zaposlijo pri instituciji EU, zakonsko urediti možnost, da lahko prenesejo te pravice v pokojninski sistem Evropske unije. Poleg tega je treba zakonsko urediti tudi položaj tistih oseb, ki jim preneha delovno razmerje pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in se vrnejo v Republiko Slovenijo. Tem osebam se omogoča, da prenesejo pokojninske pravice iz sistema Evropske unije v pokojninski sistem Republike Slovenije.

S sprejetjem Zakona o prenosu pokojninskih pravic se bo tako zakonsko uredila pravica zaposlenih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU, ki imajo že neposredno na podlagi Kadrovskih predpisov pravico do prenosa pokojninskih pravic v sistem EU ter prenos sredstev iz sistema EU v pokojninski sistem Republike Slovenije ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

Osebe, ki se bodo zaposlile pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in bodo po Kadrovskih predpisih upravičene do prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, bodo lahko zahtevale, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese njihove pokojninske pravice v sistem EU. Kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic predstavlja valorizirana vsota prispevkov, plačanih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, do nastopa zaposlitve pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU ter sredstva na računu zavarovanca iz obveznega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Z Zakonom o prenosu pokojninskih pravic je tako natančno določen način izračuna zneska, ki predstavlja kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, prav tako je natančno določen tudi postopek pretvorbe zneska, prenesenega na zavod (aktuarske protivrednosti pokojninskih pravic) v pravice v slovenskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovalna doba in zavarovalna osnova). Ta način izračuna oziroma preračuna pokojninskih pravic bi se uporabil tudi pri sklepanju sporazumov o prenosu pokojninskih pravic z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, katerih zaposleni niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja v EU.

Ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU in vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, bodo osebe lahko na zavod prenesle aktuarsko protivrednost pokojninskih pravic, pridobljenih pri EU, ki jo bo zavodu izplačala institucija, organ, urad ali agencija EU, pri katerem je bil uslužbenec zaposlen.

Vlada sprejela predlog Zakona o šolski prehrani

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o šolski prehrani in ga predlaga Državnemu zboru RS v obravnavo v rednem postopku.

Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake ter  subvencioniranje malice za učence in dijake in subvencioniranje kosila za učence, pravico učencev in dijakov do subvencije, višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Ključni cilji, ki jih zasleduje zakon so naslednji:

- poenotiti organizacijo šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah;

- z zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane vplivati na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja;

- zavezati šole, da pri organizaciji šolske prehrane  upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih;

- omogočiti vsem učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane;

- učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljati cenejši ali brezplačni obrok šolske prehrane;

- srednjim šolam omogočiti, da lahko dijakom ponudijo  malico, ki ni nujno topli obrok;

- usmeriti in zavezati učence in dijake k odgovornemu ravnanju s hrano;

- izboljšati nadzor nad namensko in transparentno porabo javnih sredstev za subvencioniranje šolske prehrane;

- zmanjšati število predpisov z namenom zmanjševanja administrativnih ovir.

Pri uresničevanju ciljev se upoštevajo naslednja načela:

- načelo odgovornega ravnanja do sebe, družbenega in naravnega okolja: odgovoren odnos posameznika do lastnega zdravja ter zdravja drugih;

- načelo pravičnosti, enakopravnosti, solidarnosti in medsebojne odvisnosti med pripadniki ene generacije in med različnimi generacijami;

- načelo spoštovanja človekovih pravic: katerega cilj je razvijanje in razumevanje odgovornosti za uresničevanje teh pravic v skupnosti in v družbi nasploh;

- načelo odgovornosti do javnih namenskih sredstev.

Ceno subvencionirane malice določi minister, šola pa je dolžna učencem oziroma dijakom zagotoviti malico v vrednosti te cene. Ob uveljavitvi tega zakona je cena malice določena s prehodnimi določbami in znaša za osnovne šole 0,80 evra in za srednje šole 2,42 evra.

Splošna subvencija v višini 2/3 cene malice pripada vsem učencem oziroma dijakom, ki se na predpisanem obrazcu prijavijo na subvencionirano malico in izjavijo, da želijo to pravico uveljavljati. Subvencija jim pripada za vsak dan, ko so prisotni pri pouku.

Splošna subvencija ne pripada učencem, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence, ter dijakom, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in v njihovem okviru obiskujejo srednjo šolo. Iz državnega proračuna se za njihovo malico že zagotavljajo sredstva v okviru stroškov oskrbnega dne.

Učencem in dijakom pripada dodatna subvencija v višini 1/3 cene malice, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana do 30% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Dijakom pa pripada dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice tudi, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana nad 30% do 55% v Republiki Sloveniji.

Minister s sklepom določi natančen znesek splošne in dodatne subvencije za osnovno šolo in srednjo šolo praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. Razmerje med splošno in dodatno subvencijo se lahko s sklepom spremeni za največ 5%, kar omogoča zaokroževanje zneskov. Ob uveljavitvi zakona je višina splošne subvencije v osnovni šoli 0,50 EUR, v srednji šoli pa 1,60 EUR, višina dodatne subvencije pa je v osnovni šoli 0,30 EUR, v srednji šoli pa 0,82 EUR oziroma 0,41 EUR.

Dejstvo je, da je zdrava, redna in pravilna prehrana bistvenega pomena ter je izredno pomembna za ključen razvoj in zdravje slehernega posameznika, še posebej pomembna pa je za otroke v razvoju in mladostnike, saj zdrava prehrana daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za osebnostni razvoj. Dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana je najučinkovitejša korekcija nepravilne družinske prehrane. Samo z objektivnimi normativi dnevnih potreb je otrokom in odraščajoči mladini mogoče doseči ustrezen vnos hranljivih in varovalnih snovi in s tem omogočiti pravilen telesni in duševni razvoj. Tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne izpolni svojega namena, če ga otrok odklanja. Prav zaradi tega sta psihološki in socialni vidik hrane enako pomembna kot fiziološki. Zato je vzgojna in izobraževalna vloga šole pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja izrednega pomena.

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah  Zakona o vrtcih

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah  Zakona o vrtcih ter ga pošilja Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem postopku.

Poglavitni cilj predlaganega zakona je zagotovitev nadaljnje kakovosti predšolske vzgoje v javnih vrtcih ter povečanje dostopnosti predšolske vzgoje za starše.

Dostopnost vrtca je še posebej otežena v okoljih, v katerih se srečujejo s povečanim priseljevanjem in s tem povezano demografijo, zato je v zakon vključeno posebno poglavje, s katerim se opredeljuje zagotavljanje zmogljivosti vrtcev.

Cilj predlaganega zakona je tudi odprava administrativnih ovir za javne zavode, tako da zakon zaradi specifike vpisnega postopka otroka v vrtec rešuje posamezna vprašanja postopka, v primeru, kadar je vpisanih več otrok kot je v vrtcu prostih mest. Z uresničitvijo tega cilja se bodo postopki v vrtcih poenostavili, pri čemer pa se ohranja že doseženi standard pravne varnosti staršev pri vodenju in odločanju o postopkih sprejema otrok v vrtec.

S predlaganim zakonom se zakon dopolnjuje z novimi določbami, s katerimi se omogoča učinkovitejše  zagotavljanje prostorov za potrebe vrtca. V zakon se vnaša novo določbo, s katero se lahko največ dva oddelka otrok organizirata tudi v enostanovanjski hiši ali stavbi, ki je v skladu s klasifikacijo vrste objektov uvrščena v skupino upravnih in pisarniških stavb, stavb splošnega družbenega pomena, stavb za kulturo in razvedrilo in stavb za zdravstvo, za katero je že izdano uporabno dovoljenje in zato ni potrebna sprememba namembnosti.

Predlog zakona določa tudi novo določbo, s katero se občinam nalaga obveznost prostorskega načrtovanja vrtcev pri načrtovanju dejavnosti v prostoru. S tem se bo zagotovilo pravočasno prostorsko načrtovanje vrtcev, kar je bila do sedaj pomanjkljiva praksa. Zakon pa omogoča občinam, da je lahko financiranje izgradnje vrtca predmet dogovora med občino in investitorjem.

Predlog zakona natančneje opredeljuje postopek, ki ureja vpis in sprejem otrok v vrtec, kadar je v vrtcu premalo prostih mest za vse otroke, tako da se Zakon o splošnem upravnem postopku uporablja le v določbah, ki urejajo skrajšani ugotovitveni postopek.

Rešitev je nujna, ker se v praksi v vrtcih kaže, da je potrebno poenostaviti, skrajšati in poceniti izpeljavo teh postopkov ob zagotovitvi nezmanjšane pravne varnosti pravic staršev, povezanih z vpisom in vključitvijo otrok v vrtce.

S predlogom zakona se poenostavljajo evidence, ki jih vodijo vrtci, tako da se podatki zbirajo z vidika spoštovanja načela sorazmernosti le v obsegu, ki je potreben glede poteka postopka vpisa in  vključitve v vrtec.

V predlog zakona se za zagotovitev enakega položaja strokovnih delavcev, ki delajo v vrtcih, s strokovnimi delavci v drugih izobraževalnih zavodih povzemajo določbe, ki jih je prinesla novela ZOFVI-H glede pravic do nadaljnjega opravljanja dela na podlagi izpolnjevanja predpisanih pogojev po predpisih, ki so veljali do uveljavitve šolske zakonodaje na dan 16.3.1996.

Temeljni namen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih je torej dograditev sedanjih določb, na podlagi katerih morajo občine pravočasno zagotoviti zadostne zmogljivosti v vrtcih oziroma dodatna prosta mesta, ko se pojavi zadosti staršev, ki želijo otroka vključiti v vrtec, vendar občina nima dovolj zmogljivosti,  ter dograditev določb, s katerimi se ureja postopek vpisa in vključitve otrok v vrtec. Zakon z vidika spoštovanja načela sorazmernosti zbiranja osebnih podatkov v vrtcih opredeljuje dve ločeni evidenci, ki ju vodijo vrtci, in sicer posebej za vpisane otroke in posebej za vključene otroke.

 celotno sporočilo za javnost (402 KB)