Skoči na vsebino »

France Prešeren: Zdravljica

France Prešeren:  Zdravljica

 

Spet trte so rodile,

prijat'lji, vince nam sladko,

ki nam oživlja žile,

srce razjasni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi.

 

 

Komu najpred veselo

zdravljico, bratje, č'mo zapet'?

Bog našo nam deželo,

Bog živi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinov sloveče matere!

 

 

V sovražnike `z oblakov

rodu naj naš'ga trešči grom!

Prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencev dom;

naj zdrobe

njih roke

si spone, ki jim še teže!

 

 

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo!

Otrok, kar ima Slava,

vsi naj si v roke sežejo,

da oblast

in z njo čast,

ko pred, spet naša bosta last!

 

 

Bog živi vas, Slovenke,

prelepe, žlahtne rožice!

Ni take je mladenke,

ko naše je krvi dekle;

naj sinov

zarod nov

iz vas bo strah sovražnikov!

 

 

Mladen'či, zdaj se pije

zdravljica vaša, vi naš up!

Ljubezni domačije

noben naj vam ne usmrti strup;

ker po nas

bode vas

jo srčno branit' klical čas!

 

 

Žive naj vsi narodi

ki hrepene dočakat' dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

 

 

Nazadnje še, prijat'lji,

kozarec zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat'li,

ker dobro v srcu mislimo.

Dokaj dni

naj živi

Bog, kar nas dobrih je ljudi!

 

France Prešeren (1800-1849)

Prešerenov rokopis slovenske himne (1844)

Prešerenov spomenik v Ljubljani