Skoči na vsebino »

Slovenščina

Brižinski spomeniki

Primož Trubar

France Prešeren

Položaj slovenščine

 

Slovenščina je popolnoma razvit in notranje bogato razčlenjen moderni jezik. Slovnična, slovarska in pravopisna kodifikacija knjižne slovenščine ima bogato izročilo z začetki v 16. stoletju (prva slovenska knjiga je bila natisnjena 1550 ).

 

Slovenščina je indoevropski jezik z zelo razvito fleksijo (ohranjena dvojina). Skupaj s hrvaškim, srbskim, makedonskim in bolgarskim jezikom ga uvrščamo v južno vejo slovanskih jezikov, vendar ima precej skupnih potez tudi z zahodnoslovansko vejo. Slovensko ozemlje je najbolj kompleksno jezikovno stičišče v Evropi, tu se slovanski svet srečuje z romanskim, germanskim in ugrofinskim svetom.

 

V razmerju do večine drugih slovanskih jezikov ima slovenščina vrsto posebnosti v glasoslovju, leksiki in oblikoslovju. Za 29 fonemov slovenskega jezika se pri pisanju uporablja 25 latiničnih črk, med njimi tri s posebnimi znamenji (č, ž, š).

 

Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije in materni jezik približno 2,4 milijona ljudi od tega jih okoli 1,85 milijona živi v Republiki Sloveniji.

 

Kljub razmeroma majhni površini slovenskega jezikovnega ozemlja in majhnemu številu govorcev so dialektologi tu ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v šest pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko. več >>

Zgodovina

 

Slovenščina skozi najpomembnejša obdobja razvoja:

 

Obdobje pismenstva (Brižinski spomeniki, okoli leta 1000)

Nekaj prepisov teh besedil se je ohranilo in pričajo, da se je v 10. stoletju iz alpske slovanščine že izoblikovala slovenščina kot poseben jezik, zato jih štejemo za začetek slovenskega predknjižnega izročila (obdobje pismenstva).

Obstajajo trdni dokazi, da se je jezik tega izročila še dolgo po izgubi politične neodvisnosti Karantanije uporabljal ne samo v cerkvi, temveč tudi na državnopolitični ravni, npr. pri slovesnem ustoličevanju koroških deželnih vojvod do leta 1414.

 

Obdobje reformacije, ki je s Trubarjem postavilo temelj knjižnojezikovnega izročila

Leta 1550 je dal Trubar  natisniti Abecednik in Katekizem v dolenjsko obarvanem jeziku slovenskega osredja. V naslednjih štirih desetletjih so Trubar in drugi reformacijski pisci ta knjižni jezik dodatno kultivirali ter v njem izdali okoli 50 knjig, med drugim 1584 prevod celotne Biblije.

 

Čas knjižnega preporoda

Javna raba slovenščine se je pričela širiti iz cerkve v javne šole in urade, novo stanje je leta 1808 kodificirala slovnica J. Kopitarja.Na tej podlagi se je začela razvijati slovenska leposlovna proza, ugled osrednjeslovenskega knjižnega jezika pa se je posebno dvignil zaradi vrhunske pesniške ustvarjalnosti Franceta Prešerna  (Poezije, 1847).

 

Za razvoj in naraščanje javne veljave slovenščine je bila najpomembnejša določitev slovenske pravorečne norme (S. Škrabec, 1870). S tem ter z izidom Slovensko-nemškega slovarja (M. Pleteršnik, 1894-1895), Slovenskega pravopisa (F. Levec 1899) in Slovenske slovnice za srednje šole (A. Breznik, 1916) je slovenski knjižni jezik dejansko postal vseslovenski.

 

Splošna uveljavitev slovenščine v javnosti

Po razpadu Avstro-Ogrske je prišlo do splošne uveljavitve slovenščine v javnosti in njenega živahnega razcveta.Vendar pa slovenščina tudi znotraj Jugoslavije ni bila dolgo enakopravna. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji kot eni izmed jugoslovanskih republik slovenščina spet dobila status uradnega jezika. Kmalu pa so spet pojavili stari jezikovnopolitični in jezikovnokulturni problemi (predvsem privilegiranost srbohrvaščine), kar je med Slovenci vzpodbudilo močno jezikovno samozavest. več >>

Današnje stanje

 

V novi državi Sloveniji se je slovenščina takoj popolnoma uveljavila tudi v vojski, carini in državniškem protokolu, njena raba pa se sproti širi na vsa področja, ki se odpirajo z najnovejšim družbenim in tehnološkim razvojem.

Enega večjih izzivov je slovenščini na začetku 21. stoletja prineslo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. S 1. 5. 2004 je Slovenija postala polnopravna članica te zveze, s čimer je slovenščina dobila status enega od njenih uradnih jezikov.

 

V času priprav na slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 je bilo posebno aktualno tolmačenje v slovenščino. V skladu z načeli Evropskega parlamenta so vsi nastopi predstavnikov Vlade Republike Slovenije potekali izključno v slovenščini.

 

več >>

 

 

 

 


Avtor: dr. Janez Dular

 

 

 Daljša verzija prispevka
 (61 KB) 


Publikacija

 O slovenskem jeziku /On Slovene (2.4 MB) 

Publikacija Evropskega parlamenta, Informacijske pisarne za Slovenijo), Ministrstva za kulturo in Službe Vlade RS za evropske zadeve (Ljubljana, september 2007)


Več

 Slovenščina (61 KB)

Daljše in podrobnejše besedilo o slovenščini (pripravil dr. Janez Dular).