Jezikovni položaj

Slovenščina je uradni jezik Republike Slovenije /Foto: Katarina Krmelj

Slovenščina je indoevropski jezik z zelo razvito fleksijo (ohranjena dvojina). Skupaj s hrvaškim, srbskim, makedonskim in bolgarskim jezikom ga uvrščamo v južno vejo slovanskih jezikov, vendar ima precej skupnih potez tudi z zahodnoslovansko vejo. Slovensko ozemlje je najbolj kompleksno jezikovno stičišče v Evropi, tu se slovanski svet srečuje z romanskim, germanskim in ugrofinskim svetom. V razmerju do večine drugih slovanskih jezikov ima slovenščina vrsto posebnosti v glasoslovju, leksiki in oblikoslovju. Za 29 fonemov slovenskega jezika se pri pisanju uporablja 25 latiničnih črk, med njimi tri s posebnimi znamenji (č, ž, š).

 

Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije. V južnem delu avstrijske dežele Koroške, v vzhodnem delu italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in v zahodnem delu madžarske Železne županije (Vas) je to manjšinski jezik s priznanim statusom drugega uradnega jezika. Zunaj tega zaokroženega, strnjeno poseljenega ozemlja se uporablja v izseljenskih skupnostih po številnih evropskih in drugih državah, večinoma kot družinski jezik. Slovenščina je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi: okoli 1,85 milijona jih živi v Republiki Sloveniji, okoli 140.000 v obmejnih območjih sosednjih držav, okoli 250.000 pa v diaspori, največ v Nemčiji, Franciji, Švedski, Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Kot svoj drugi jezik jo obvlada približno 11.000 pripadnikov madžarske in italijanske avtohtone manjšine v Republiki Sloveniji ter okoli 140.000 govorcev hrvaškega ali srbskega maternega jezika, razpršeno priseljenih v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije.

 

Kljub razmeroma majhni površini slovenskega jezikovnega ozemlja in majhnemu številu govorcev so dialektologi tu ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v šest pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.

 

 

 

Prispevek ob "Evropskem letu jezikov 2001".

Avtor: dr. Janez Dular