English
  • RSS
  • Povej naprej

Organizacija dela vlade

Seje vlade

Predsednik vlade v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. Vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti in zastopa stališča vlade v medijih.

   

Vlada dela in odloča na rednih in dopisnih sejah.

   

Na rednih sejah predsednik vlade in ministri sodelujejo in odločajo neposredno. Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo, uporabljajoč informacijsko-telekomunikacijske storitve v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (informacijski sistem vlade).

 

Za poprejšnjo obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti vlade in za dokončno obravnavo gradiv, ki zadevajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada delovna telesa. Za vzpostavitev dialoga z organizacijami civilne družbe in z nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

   

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada zaupa več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade, ki preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine vladi nemudoma predloži poročilo o izpolnitvi nalog.

 

Gradivo vladi lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji. Predložena gradiva morajo biti usklajena med ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo, razen če zaradi nujnosti ali drugih razlogov to ni mogoče. Predlagatelji pri pripravi zakonov, predpisov in drugih gradiv pravne narave v vseh fazah postopka sodelujejo s Službo vlade za zakonodajo. Gradivo mora med drugim vsebovati oceno finančnih posledic njegovega sprejetja, obrazložitev skladnosti s predpisi, oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave, pa tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.

   

Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Vladno gradivo mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja oziroma mora biti na kak drug način, ki ga določi generalni sekretar, nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj. Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.

 

Generalni sekretar gradivo vlade, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade. Dostop do njega imajo člani vlade, generalni sekretar, direktor urada predsednika vlade, direktorji vladnih služb in njihovi pooblaščenci. Izjemoma imajo lahko dostop tudi drugi predstojniki organov in organizacij oziroma pooblaščeni predstavniki parlamentarnih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo.

   

Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva predložijo svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi. V navedenem roku lahko ministrstva, pristojna za finance, pravosodje in upravo, in Služba vlade za zakonodajo zahtevajo podaljšanje roka na devet delovnih dni, če gre za obsežnejše gradivo in če njegovo sprejetje pomeni velike finančne posledice, dodatne obremenitve sodišč ali javne uprave oziroma nove pravnosistemske rešitve. Če so člani vlade k objavljenemu vladnemu gradivu dali pripombe, se postopek obravnave nadaljuje po prejemu obvestila o njegovi uskladitvi oziroma po prejemu obvestila predlagatelja o opravljenem, a neuspešnem usklajevanju in njegove zahteve, da se gradivo obravnava kljub neusklajenosti. Neusklajeno gradivo pa je umaknjeno iz vladnega postopka, če v mesecu dni od dneva objave ni usklajeno.

 

Če k vladnemu gradivu niso bile dane pripombe, generalni sekretar po poteku najmanj treh delovnih dni od njegove objave določi postopek njegove obravnave.

 

Gradivo vlade se lahko obravnava:

 

  • na redni ali dopisni seji vlade po poprejšnji obravnavi na pristojnih delovnih telesih;
  • na redni ali dopisni seji vlade brez poprejšnje obravnave na pristojnih delovnih telesih;
  • na pristojnem delovnem telesu, ki gradivo dokončno obravnava

Če pristojno delovno telo zavrne gradivo vlade, tega ni mogoče uvrstiti na sejo vlade.

 

Na rednih sejah vlade se obravnavajo zahtevnejša vladna gradiva, s katerimi se predlaga sprejem pomembnih odločitev in usmeritev politične ali ekonomske narave, s tem povezani predlogi odločitev državnega zbora in gradiva, ki so bila na podlagi zahtev člana ali članov vlade umaknjena z dnevnega reda dopisne seje vlade.

Druge zadeve vlada obravnava na dopisnih sejah.

   

Gradivo vlade je mogoče obravnavati na seji pristojnega delovnega telesa oziroma na dopisni ali redni seji vlade po preteku najmanj štirih delovnih dni od njegove objave.

   

Gradivo, ki ga je obravnavalo delovno telo in h kateremu niso bile dane pripombe, se vladi predloži v obravnavo praviloma še v istem tednu.

 

 

Redna seja vlade

Seje vlade sklicuje predsednik vlade na stalno določeni dan v tednu. V njegovi odsotnosti vodi sejo minister, ki ga je določil predsednik. Seja vlade se začne z določitvijo dnevnega reda. Na predlog predlagatelja lahko vlada v nujnih primerih razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.

   

Po končani obravnavi posamezne točke dnevnega reda vlada sprejme sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v predlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi gradivo zavrne. Vlada lahko sklepanje tudi odloži in naloži predlagatelju, da gradivo dopolni, ali pa ustanovi delovno skupino, ki predloženo gradivo ustrezno dopolni.

   

Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade. Če je bila vlada sklepčna pri določanju dnevnega reda in če med sejo ugotavljanje sklepčnosti ni bilo zahtevano, se šteje, da je bila vlada sklepčna ves čas seje.

   

O delu na redni seji vlade se pišejo dobesedni zapisi, ki so zapisi magnetofonskega, video ali drugega posnetka. Dobesedni zapisi so podatki z najvišjo stopnjo tajnosti.

 

 

Dopisna seja vlade

Generalni sekretar vlade v skladu z navodili predsednika vlade v informacijskem sistemu vlade objavi sklic in gradivo za dopisno sejo s poročilom delovnega telesa oziroma stališčem sveta vlade, če je bilo vladno gradivo poprej že obravnavano. Rok za posredovanje sporočil, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne more biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanim delovnim dnem ali tik po njem, se praviloma ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne.

   

Predsednik vlade lahko kadarkoli prekine obravnavo določenega vladnega gradiva na dopisni seji, prekine lahko dopisno sejo in odloči o nadaljnjem načinu obravnave teh gradiv.

   

Glasovi za in proti glede sprejema gradiva vlade, stališča in pojasnila, umiki glasu proti, zahteve za poprejšnjo obravnavo vladnega gradiva in zahteve za obravnavo gradiva na redni seji vlade se vnašajo v za to pripravljene obrazce v informacijskem sistemu vlade.

   

Član vlade lahko zahteva, da se pred dokončno odločitvijo gradivo poprej obravnava na pristojnem delovnem telesu. Če postavijo takšno zahtevo trije člani vlade ali več članov, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava pristojno delovno telo na svoji prvi naslednji seji.

   

Član vlade lahko zahteva, da se gradivo obravnava na redni seji vlade. Če postavijo takšno zahtevo trije člani vlade ali več članov, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava vlada na svoji prvi naslednji redni seji.

 

Če sprejem gradiva prinaša bistveno obremenitev državnega proračuna, povečanje obsega dela sodišč in javne uprave ali nove pravnosistemske rešitve, se gradivo, v skladu s prejšnjima odstavkoma, umakne z dnevnega reda dopisne seje že na podlagi zahteve pristojnega ministra za finance, ministra za pravosodje, ministra za upravo in direktorja Službe vlade za zakonodajo.

   

Gradivo s predlaganimi sklepi je sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo in je glasovanje izenačeno, odloči glas predsednika vlade. Če je več kot polovica članov vlade glasovala proti sprejemu le posameznega dela vladnega gradiva, je gradivo kljub temu sprejeto, a brez spornega dela.

   

Glasovanje in obravnava posameznega vladnega gradiva se končata predčasno, če je pred iztekom postavljenega roka za sprejem vladnega gradiva glasovala več kot polovica članov vlade.

 

 

 

Delovna telesa Vlade RS

Delovna telesa ustanovi Vlada RS na podlagi Poslovnika Vlade RS ali pa na podlagi posameznega področnega zakona, ki določa ustanovitev delovnega telesa in njegovo sestavo.

   

Delovna telesa vlade (odbori, komisije itd.) sestavljajo predsednik, njegov namestnik in ustrezno število članov, ki jih imenuje vlada. Odločajo z večino glasov na seji navzočih članov. O obravnavi posameznih zadev in vprašanj se pripravi poročilo, ki vsebuje oceno obravnavanega gradiva (teme), stališča do posameznih bistvenih vprašanj in rešitev, morebitne predloge za spremembo ali dopolnitev predlaganih rešitev, stališča delovnega telesa do predlaganih mnenj in predlogov in predlog sklepov, ki naj jih sprejme vlada.

   

Da bi bilo delo vlade in vladnih organov čimbolj strokovno utemeljeno, vlada ustanovi ustrezne strokovne svete kot svoja strokovno-posvetovalna telesa za določena področja.

 

Stalna delovna telesa Vlade RS 

Odbor Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve

Odbor Vlade RS za gospodarstvo

Komisija Vlade RS za administrativne zadeve

 

Delovne skupine vlade

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada zaupa več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada ustanovi delovno skupino vlade; delovati preneha takoj po izpolnitvi naloge.

 

Sveti vlade

Za dialog z organizacijami civilne družbe in z nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

 

 

Seje delovnih teles vlade

Generalni sekretar lahko posamezno vladno gradivo (praviloma gre za obravnavanje posameznih ožjih in manj pomembnih vprašanj) dodeli delovnemu telesu v dokončno obravnavo. Če za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi glasujejo oziroma mu ne nasprotujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa vlade, in če noben član vlade ne zahteva obravnave vladnega gradiva na seji vlade, se šteje, da je gradivo oziroma sklepe po obravnavi na seji delovnega telesa sprejela vlada. O vladnem gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo kratko poročilo, če pa je delovno telo gradivo dokončno obravnavalo, se izda sklep kot sklep vlade.

 

 

Delovni program vlade

Vlada svoje glavne naloge za določeno obdobje določi z delovnim programom vlade in s proračunskimi dokumenti, uspešnost izvedbe zastavljenih nalog pa ugotavlja v poročilu o delu vlade.

   

V delovnem programu vlade se naštejejo predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih bo vlada predložila državnemu zboru. V poročilu o delu vlade se naštejejo opravljene naloge, ki so bile opredeljene v delovnem programu dela vlade in v proračunskih dokumentih. Posebej se navedejo in opišejo tudi opravljene naloge, ki niso bile vnaprej načrtovane. Vlada sprejme poročilo o delu vlade za preteklo leto in ga predloži državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna. 

 

 

Javnost dela vlade

Delo vlade je javno. Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, z internetnimi predstavitvami in s sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada odgovarja na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma prek ministrstev in vladnih služb. Na vloge in pritožbe, naslovljene na predsednika vlade, odgovarja pristojna služba predsednika vlade v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.

 

Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in o sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki sodijo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb obveščajo javnost o sprejetih odločitvah, ki sodijo na njihovo delovno področje. Vsi našteti morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča vlade. Sprejeto odločitev vlade mora v javnosti zagovarjati tudi član vlade, ki je glasoval proti oziroma se je glasovanja vzdržal. Način glasovanja posameznega člana vlade velja za podatek z najvišjo stopnjo tajnosti.

 

Novinarji in drugi predstavniki javnosti praviloma niso navzoči na sejah vlade, razprave članov in drugih udeležencev seje veljajo za podatke z najvišjo stopnjo tajnosti, če vlada ne odloči drugače.