English
  • RSS
  • Povej naprej

Razmerja do drugih institucij

Razmerje do državnega zbora

Vlada pošlje gradivo državnemu zboru oziroma njegovemu predsedniku in mu hkrati predlaga postopek za obravnavo gradiva. Minister oziroma kak drug predstavnik vlade, kadar se minister iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje, mora sodelovati na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi gradiva, ki je v njegovi pristojnosti. Prav tako lahko na povabilo poslanskih skupin sodeluje na njihovih sestankih in pojasnjuje gradiva, ki so predložena v obravnavo državnemu zboru. Predsednik državnega zbora zadrži obravnavo predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino. 

 

Državni zbor razpravlja o predlogu zakona v treh fazah zakonodajnega postopka. Vlada kot predlagateljica zakona lahko predlaga umik predloga zakona, dokler ni končana njegova druga obravnava, o umiku pa odloča državni zbor. Če državni zbor zavrne umik predloga zakona, se lahko vlada odpove vlogi predlagateljice. 

  

Vlada lahko državnemu zboru predlaga, naj se pred vložitvijo predloga zakona opravi obravnava temeljnih vprašanj in družbenih razmerjih, ki jih je treba urediti z zakonom.

 

V prvi obravnavi predloga zakona lahko vlada predstavi zakon, državni zbor pa opravi splošno razpravo;  v tej zakonodajni fazi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam zakona.

 

V drugi obravnavi se lahko predlog zakona spreminja in dopolnjuje z amandmaji - to pravico ima vlada tudi takrat, kadar ni predlagateljica zakona. Amandma mora biti vložen 15 dni pred dnem, določenim za sejo državnega zbora, na kateri je predvidena obravnava predloga zakona, h kateremu se predlagajo amandmaji. Vlada lahko na seji amandma tudi ustno obrazloži, izreče pa se lahko tudi o vsakem drugem amandmaju. Odstop od 15-dnevnega roka pomeni rešitev, po kateri lahko vlada amandmaje predlaga do konca obravnave posameznega člena oziroma do konca obravnave posameznega poglavja zakonskega predloga, toda samo k tistim členom, na katere so bili že vloženi amandmaji v prej omenjenem 15-dnevnem roku, oziroma k tistim, h katerim je do konca obravnave posameznega člena ali poglavja zakonskega predloga vložilo amandma najmanj 10 poslancev, poslanska skupina ali matično delovno telo. Izjema velja tudi za tiste amandmaje, ki jih je treba predlagati zaradi medsebojne usklajenosti posameznih določb. Vlada amandma lahko tudi umakne ali ga spremeni, vendar mora to storiti do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil amandma predlagan.

   

V tretji obravnavi, ko državni zbor razpravlja o zakonskem predlogu kot celoti, lahko vlada predlaga amandma samo k tistim členom, h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji, oziroma k tistim, ki so nujni zaradi medsebojne uskladitve določb zakona. Če vlada zaradi izrednih potreb države, zaradi interesov obrambe ali naravne nesreče predlaga sprejem zakona po hitrem postopku, tako da se vse tri zakonodajne faze opravijo na isti seji, lahko amandmaje predlaga tudi v ustni obliki. V skrajšanem postopku za sprejem zakona pa lahko predlaga amandmaje samo k tistim členom zakona, ki se spreminjajo ali dopolnjujejo.

 

 

Razmerje do državnega zbora in do predsednika države

Vlada uresničuje svoja razmerja do državnega zbora v skladu z ustavo in zakonom ter poslovnikom vlade in poslovnikom državnega zbora.

 

Vlado predstavljajo v državnem zboru predsednik vlade in ministri.

 

Predsednik vlade ima splošno pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.

 

Kot svojega predstavnika pri obravnavi posameznega gradiva v državnem zboru vlada praviloma določi pristojnega ministra ali direktorja vladne službe. Kot svojega predstavnika pri delu delovnih teles državnega zbora lahko vlada določi uradnike in zunanje sodelavce, ki so sodelovali pri pripravi obravnavanih gradiv in razpolagajo s potrebnim strokovnim znanjem.

   

Vlada za vsako sejo državnega zbora vlada določi ministra, ki jo predstavlja pri delu državnega zbora (dežurni član vlade).

   

Predstavnik vlade sme na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles in na drugih predstavitvah izražati stališča do obravnavanega gradiva in do sklepov le v okviru načelnih stališč, ki jih je vlada sprejela pri določanju predloga zakona ali drugega predpisa, oziroma sme v okviru izrecnih pooblastil vlade tudi vlagati amandmaje.

   

Vlada sodeluje s predsednikom republike pri vprašanjih iz njegove pristojnosti in ga seznanja z vprašanji, pomembnimi za njegovo delo.

 

 

Razmerje do institucij EU

Za sprejemanje, evidentiranje, klasificiranje in objavljanje dokumentov EU, ter sprejemanje stališč, se uporablja EU portal, ki je sestavni del informacijskega sistema vlade. Vlada pred objavo dokumenta, ki je opremljen tudi s slovenskim prevodom, določi ministrstvo oziroma vladno službo, ki je na podlagi predpisanega delovnega področja pristojna za obravnavo dokumenta EU, ter določi organe, ki morajo biti o dokumentu obveščeni. Določi tudi rok, do katerega je dolžno pristojno ministrstvo oziroma vladna služba glede dokumenta EU posredovati Stališče za objavo v EU portalu.

 

Na seji vlade ali vladnega delovnega telesa se obravnava stališče, ki ga bodo predstavniki vlade zastopali v Svetu EU na ravni ministrov, stališče, o katerem usklajevanje ni bilo uspešno in stališče, za katerega predlagatelj oziroma drug član vlade zahteva obravnavo na seji vlade oziroma delovnega telesa vlade.

Spremembe in dopolnitve že sprejetega stališča do predloga zakonodajnega akta se pripravijo samo, če to terja vsebina spremembe oziroma dopolnitve predloga akta EU ali druge nove okoliščine.

 

Kadar vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU, njegov namestnik oziroma član vlade zaradi poteka pogajanj v institucijah EU na podlagi odločilnih dejstev, ki vladi niso mogla biti znana, oceni, da uveljavljanje stališč Republike Slovenije, ki jih je sprejela vlada ali državni zbor, očitno ne bi bilo v korist Republiki Sloveniji, je dolžan pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi predlagati spremembo stališča v skladu s prejšnjim členom ter o tem obvestiti vlado. Če slovenski predstavnik zaradi časovnih ali kakršnihkoli drugih omejitev ne more pridobiti  stališča Republike Slovenije, lahko podpre sprejem dokumenta EU ali mu nasprotuje, če je na podlagi odločilnih dejstev, ki vladi niso mogla biti znana, to v očitnem interesu Republike Slovenije. Če postopek dela institucije EU to dopušča, slovenski predstavnik opozori, da mora zastopano stališče potrditi še pristojen organ.

 

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU ter vsak drug organ, ki prejme dokumente Evropske komisije v predsodnem postopku, te nemudoma posreduje pristojni vladni sklužbi, ki določi pristojno ministrstvo oziroma vladno službo za pripravo predloga stališča. Pristojno ministrstvo oziroma vladna služba je odgovorna za pripravo predloga stališča v zvezi s formalnim sporočilom Evropske komisije. Pripravljen predlog stališča pristojno ministrstvo oziroma vladna služba pošlje Generalnemu sekretariatu vlade za uvrstitev na sejo vlade v skladu s splošnimi določbami poslovnika vlade RS. Stališče Republike Slovenije, ki ga potrdi vlada, Generalni sekretariat vlade posreduje Stalnemu predstavništvu Republike Slovenije pri EU, ki ga nato posreduje Generalnemu Sekretariatu Evropske komisije.

 

Stalno predstavništvo RS pri EU ter vsak drug vladni organ, ki prejme dokumente, ki se nanašajo na postopke pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali pred Sodiščem prve stopnje te nemudoma posreduje na sedež Državnega pravobranilstva. Služba vlade RS in pristojno ministrstvo pri pripravi pisnih vlog, ki jih Republika Slovenija predloži sodišču, sodeluje z Državnim pravobranilstvom. Stališča vlade v sodnih postopkih se sprejmejo po enakem postopku kot stališče v predsodnem postopku.