Pojmovnik

To so pravilniki, odredbe in navodila, s katerimi minister kot predstojnik upravnega organa podrobneje določa način delovanja tega organa na splošno in po posamičnih področjih.

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada zaupa več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada ustanovi delovno skupino vlade; delovati preneha takoj po izpolnitvi naloge.

Delovna telesa ustanovi Vlada RS na podlagi Poslovnika Vlade RS ali pa na podlagi posameznega področnega zakona, ki določa ustanovitev delovnega telesa in njegovo sestavo.

Delovna telesa vlade (odbori, komisije itd.) sestavljajo predsednik, njegov namestnik in ustrezno število članov, ki jih imenuje vlada. Odločajo z večino glasov na seji navzočih članov. O obravnavi posameznih zadev in vprašanj se pripravi poročilo, ki vsebuje oceno obravnavanega gradiva (teme), stališča do posameznih bistvenih vprašanj in rešitev, morebitne predloge za spremembo ali dopolnitev predlaganih rešitev, stališča delovnega telesa do predlaganih mnenj in predlogov in predlog sklepov, ki naj jih sprejme vlada.

Da bi bilo delo vlade in vladnih organov čimbolj strokovno utemeljeno, vlada ustanovi ustrezne strokovne svete kot svoja strokovno-posvetovalna telesa za določena področja.

Vlada svoje glavne naloge za določeno obdobje določi z delovnim programom vlade in s proračunskimi dokumenti, uspešnost izvedbe zastavljenih nalog pa ugotavlja v poročilu o delu vlade.

V delovnem programu vlade se naštejejo predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih bo vlada predložila državnemu zboru. V poročilu o delu vlade se naštejejo opravljene naloge, ki so bile opredeljene v delovnem programu dela vlade in v proračunskih dokumentih. Posebej se navedejo in opišejo tudi opravljene naloge, ki niso bile vnaprej načrtovane. Vlada sprejme poročilo o delu vlade za preteklo leto in ga predloži državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna.

To je poseben akt vlade. Z njim se določijo vsi prihodki in odhodki države za financiranje javne porabe. Predlog proračuna za naslednje leto mora vlada predložiti najpozneje do 1. oktobra tekočega leta. Skupaj z njim mora predložiti tudi proračunski memorandum in druge dokumente, povezane s predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon.

Predsednik državnega zbora mora najpozneje v 5 dneh po predložitvi predloga proračuna predlog in druge dokumente poslati poslancem in sklicati sejo, na kateri predsednik vlade in finančni minister predstavita memorandum in predlog proračuna. Sejo mora sklicati najpozneje v 10 dneh po predložitvi predloga proračuna. Po predstavitvi ni razprave. Amandmaje k predlogu proračuna lahko vložijo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in matično delovno telo. Vložijo jih lahko najpozneje v 10 dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna. Zainteresirano delovno telo lahko vloži amandmaje k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje. Amandma se vloži pisno in mora biti obrazložen. Amandmaji se predlagajo k posameznim programskim delom proračuna. Vsak predlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi amandma ne sme biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije in tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Matično delovno telo se najpozneje v 15 dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna opredeli do vseh vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripravi dopolnjeni predlog državnega proračuna, ki ga pošlje predsedniku državnega zbora najpozneje v 15 dneh pred sejo zbora. Dopolnjeni predlog državnega proračuna je predloženo novo integralno besedilo predloga državnega proračuna, v katerega je vlada vključila amandmaje, ki se z njimi strinja, in v katerem je izvedla svoje potrebne spremembe in dopolnitve predloga državnega proračuna. V obrazložitvi vlada navede, kako je upoštevala amandmaje upravičenih predlagateljev in katere dodatne spremembe in dopolnitve predloga državnega proračuna je sprejela. Vlada lahko predlaga povečanje obsega proračuna ali povečanje obsega zadolževanja. Najpozneje z dopolnjenim predlogom državnega proračuna mora vlada državnemu zboru predložiti tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna. Zakon o izvrševanju proračuna lahko predlaga samo vlada. Za njegovo obravnavo in sprejem se uporabljajo določbe poslovnika državnega zbora o obravnavi zakona po hitrem postopku. Zakon o izvrševanju proračuna mora biti usklajen s sprejetim državnim proračunom, v nasprotnem primeru mora vlada predlagati uskladitveni amandma. Če uskladitveni amandma ni sprejet, velja, da tudi državni proračun ni sprejet. Amandmaje k dopolnjenemu predlogu državnega proračuna lahko vloži matično delovno telo in najmanj četrtina poslancev. Amandmaji se predlagajo k posameznim programskim delom dopolnjenega predloga državnega proračuna. Matično delovno telo in najmanj četrtina poslancev lahko vložita amandmaje najpozneje 5 dni pred sejo državnega zbora. Matično delovno telo se opredeli do dopolnjenega predloga državnega proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa.

Pred začetkom razprave o posameznih delih dopolnjenega predloga proračuna na seji državnega zbora lahko najprej predstavnik vlade obrazloži dopolnjeni predlog državnega proračuna, stališča do njega pa lahko predstavijo tudi predstavniki poslanskih skupin, katerih predstavitev ne sme biti daljša kakor 20 minut. O amandmajih k dopolnjenemu predlogu državnega proračuna odloča državni zbor na koncu razprave o programskem delu dopolnjenega predloga proračuna, h kateremu je bil vložen amandma. Predlagatelj amandmaja lahko spremeni, dopolni ali umakne amandma do začetka glasovanja o amandmajih k programskemu delu dopolnjenega predloga državnega proračuna, h kateremu je vložil amandma. Državni zbor glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložila najmanj četrtina poslancev, in nato o amandmajih matičnega delovnega telesa. Ko je končano glasovanje o delih dopolnjenega predloga državnega proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je proračun usklajen glede prejemkov in izdatkov. V dvomu zahteva mnenje vlade in matičnega delovnega telesa. Če je državni proračun usklajen, državni zbor glasuje o njem v celoti. Če predsedujoči ugotovi, da državni proračun ni usklajen, državni zbor zahteva od vlade, naj v določenem roku predloži amandma za uskladitev državnega proračuna. Tega lahko predloži tudi matično delovno telo. O amandmaju vlade za uskladitev državnega proračuna dá mnenje matično delovno telo. O amandmaju matičnega delovnega telesa za uskladitev državnega proračuna pa dá mnenje vlada. Predstavnik vlade oziroma matičnega delovnega telesa lahko na seji državnega zbora pojasni uskladitveni amandma. O njem se lahko izrečejo tudi predstavniki poslanskih skupin.

Po končani razpravi državni zbor glasuje o uskladitvenem amandmaju. Če sta amandma vložili tako vlada kakor matično delovno telo, državni zbor najprej glasuje o amandmaju vlade. Če je amandma sprejet, državni zbor glasuje o državnem proračunu v celoti. Če uskladitveni amandma ni sprejet, državni proračun tudi ni sprejet. Če državni proračun ni sprejet, državni zbor določi rok, v katerem mora vlada predložiti nov predlog proračuna.

Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja.  Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister, ga nadomešča na osnovi pisnega pooblastila v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti. Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade.

Vlada pa lahko tudi na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državnega sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade oziroma ministru pri opravljanju funkcije v okviru danih pooblastil, s tem, da ima tudi minister brez resorja lahko največ enega državnega sekretarja.

Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom in avtomatično s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.

Seja vlade, na kateri člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (informacijski sistem vlade).

Vlada ima generalni sekretariat, ki za vlado opravlja koordinacijske in strokovne naloge. Vodi ga generalni sekratar.

Pravica vlade, da državnemu zboru predlaga v sprejem zakone in druge pravne akte.

To je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade oziroma posameznega ministra. Gre za javno vprašanje, ki ga sproži najmanj 10 poslancev državnega zbora. Interpelacija se vloži pisno. V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Interpelacija se predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani poslance. Predsednik državnega zbora interpelacijo takoj pošlje tudi predsedniku vlade oziroma ministru, ki ga zadeva. Rok, v katerem mora predsednik vlade oziroma minister odgovoriti na interpelacijo, ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. Predsednik državnega zbora poslance takoj seznani z odgovorom vlade ali ministra. O interpelaciji se odloči najpozneje na prvi seji državnega zbora, potem ko predsednik državnega zbora dobi odgovor vlade ali ministra, pod pogojem, da je odgovor na interpelacijo prispel najmanj 15 dni pred sejo državnega zbora. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev, ki so interpelacijo vložili, pravico do njene obrazložitve. Interpelacijo lahko poslanci do glasovanja o njej tudi umaknejo. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. Sklep lahko predložijo poslanci, ki so interpelacijo vložili, ali kaka druga skupina najmanj 10 poslancev. Po končani razpravi o interpelaciji o delu vlade oziroma delu ministra lahko najmanj 10 poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi. Taka zahteva predpostavlja, da hkrati predlagajo v izvolitev kandidata za novega predsednika vlade. Najmanj 10 poslancev lahko zahteva glasovanje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila interpelacija vložena. Nezaupnica vladi je izglasovana, če je izvoljen nov predsednik vlade. Ta je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh poslancev (najmanj 46). Če je ministru izglasovana nezaupnica, je minister razrešen.

Delo vlade je javno. Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, z internetnimi predstavitvami in s sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada odgovarja na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma prek ministrstev in vladnih služb. Na vloge in pritožbe, naslovljene na predsednika vlade, odgovarja pristojna služba predsednika vlade v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.

Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in o sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki sodijo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb obveščajo javnost o sprejetih odločitvah, ki sodijo na njihovo delovno področje. Vsi našteti morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča vlade. Sprejeto odločitev vlade mora v javnosti zagovarjati tudi član vlade, ki je glasoval proti oziroma se je glasovanja vzdržal. Način glasovanja posameznega člana vlade velja za podatek z najvišjo stopnjo tajnosti.

Novinarji in drugi predstavniki javnosti praviloma niso navzoči na sejah vlade, razprave članov in drugih udeležencev seje veljajo za podatke z najvišjo stopnjo tajnosti, če vlada ne odloči drugače.

Predsednik vlade ima kabinet, ki za predsednika opravlja strokovne in druge naloge. Vodi ga šef kabineta.

Vlada vodi in usmerja delo državne uprave.

Vlada, ki nima večine v parlamentu. Največkrat je sestavljena iz strokovnjakov, ponavadi je prehodnega značaja.

V vlado so imenovani ministri za naslednja področja: finance; gospodarstvo; visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; zdravje; notranje zadeve; zunanje zadeve; pravosodje; javno upravo; delo, družino in socialne zadeve; promet; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; okolje in prostor; kulturo; šolstvo in šport ter obrambo.

Vlada ima lahko tudi ministre brez resorja.  Minister brez resorja pomaga predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrstev v okviru pooblastil, ki mu jih da predsednik vlade. Slednji lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru.

Ministri so odgovorni za stališča in odločitve vlade in za izvajanje teh odločitev. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odločitve pri vodenju ministrstva, pa tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti. Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte v pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali kak drug predpis.

Poslancu, ki postane član vlade, ni treba odstopiti, temveč mu v tem času poslanska funkcija miruje in jo lahko pridobi nazaj, če preneha biti član vlade.

Vlada nadzoruje delo državne uprave.

Institut, s katerim lahko državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46) izvoli novega predsednika vlade (tako imenovana konstruktivna nezaupnica). Predlog za izvolitev novega predsednika vlade poslanci predložijo predsedniku državnega zbora. Ta z njim takoj seznani predsednika vlade in poslance. Pred volitvami novega predsednika vlade ima predsednik vlade pravico, odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in obrazložiti svoje poglede na dotedanje delo vlade. Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v 7 dneh po vložitvi predloga za izvolitev. Državni zbor lahko na predlog najmanj desetih poslancev ali predsednika državnega zbora z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev odloči, da se volitve opravijo v drugačnem času, kar velja tudi, če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je nezaupnica vladi izglasovana, torej če je za novega predsednika vlade glasovalo najmanj 46 poslancev, mora dotedanja vlada opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Član vlade ne more hkrati opravljati nobene funkcije v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij, prav tako ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.

Kandidata za predsednika vlade predlaga državnemu zboru predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, in to najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Volitve predsednika vlade se opravijo  najprej v 48 urah in najkasneje v 7 dneh po vložitvi kandidature. Predlagani kandidat na seji državnega zbora predstavi programske zasnove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46).

Če kandidat ni izvoljen pri prvem glasovanju, se lahko opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih kandidatur. Kandidature je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po prvem glasovanju. Kandidata (novega ali istega) lahko predlaga predsednik republike, lahko pa ga predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Če je vloženih več kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej, s tem, da se najprej glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu vloženih kandidatur; glasovanje se konča, ko je izvoljen predsednik vlade, četudi državni zbor ni glasoval o vseh predlogih. Če tudi v drugem krogu glasovanja ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade. V tem primeru za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predsedniku državnega zbora oddati predlog za imenovanje ministrov. Če predsednik vlade v tem času ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi nov rok. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predlaga kandidatov za ministre, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

Lista kandidatov za ministre mora vsebovati predpisane podatke, sicer se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so skladne s poslovnikom državnega zbora. Vsak kandidat se mora predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, najprej v 3 in najpozneje v 7 dneh po predložitvi njegove kandidature. Kandidat mora odgovarjati na vprašanja članov delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje o primernosti kandidata za ministra. Mnenje za državni zbor ni obvezujoče. Predsednik vlade lahko najpozneje v 3 dneh po prejemu mnenja umakne predlog kandidature in lahko hkrati z umikom kandidature predlaga novega kandidata. Predstavitev na novo predlaganih kandidatov mora biti opravljena najpozneje v 3 dneh po tem, ko predsednik državnega zbora dobi novi predlog kandidature.

O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Predsednik vlade mora predložiti novo listo kandidatov najpozneje v 10 dneh po prvem glasovanju. Če tudi nova lista ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Glasuje se tako, da se na listi obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.

Vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v 10 dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje celotne vlade, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala. 

Predsednik vlade in posamezni minister lahko odstopita, predsednik vlade pa lahko predlaga tudi razrešitev ministra. Vladi avtomatično preneha mandat ob koncu mandata državnega zbora, v vmesnem obdobju pa jo je mogoče zamenjati s konstruktivno nezaupnico (ko je na predlog 10 poslancev izglasovan nov mandatar), z zaupnico vladi (vlada sama predlaga glasovanje o zaupnici) in z interpelacijo. Z interpelacijo je tako kot celotno vlado mogoče zamenjati tudi posamezne ministre, če državni zbor na njeni podlagi izglasuje nezaupnico.

Vlada izdaja odločbe o imenovanjih in razrešitvah ter o upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, pa tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti.

Z  njim vlada ureja posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, in sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom.

Minister lahko odstopi. O odstopu obvesti predsednika vlade, ta pa predsednika državnega zbora. Minister ima pravico, svoj odstop obrazložiti v državnem zboru. O odstopu državni zbor ne glasuje, ampak le ugotovi, da je ministru prenehala funkcija.

Predsednik vlade lahko odstopi. O svojem odstopu mora obvestiti ministre in predsednika državnega zbora. Predsednik državnega zbora uvrsti odstop predsednika vlade na dnevni red seje državnega zbora najpozneje v enem tednu od prejema obvestila o odstopu. Svoj odstop lahko predsednik vlade poslancem obrazloži. O odstopu državni zbor ne glasuje, ampak le ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Z odstopom predsednika vlade preneha mandat celotni vladi.

V okviru ministrstva se ustanovijo upravni organi in upravne organizacije.

Pri posebni točki dnevnega reda državnega zbora, ko se obravnavajo pobude in vprašanja poslancev, morajo biti navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomesti državni sekretar. Poslanec ima pravico postaviti poslansko vprašanje vladi ali posameznemu ministru z njegovega področja. Na prva tri poslanska vprašanja odgovori opozicijskim poslancem predsednik vlade, če vprašanja zadevajo delo vlade.

Poslanec lahko vprašanje postavi ustno ali pisno. Na ustno vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na pisno najpozneje tri dni pred začetkom naslednje seje. Poslanec ima pravico dati pobudo vladi ali posameznemu ministru za ureditev določenih vprašanj ali za sprejetje določenih ukrepov.

Za vlado so skupaj odgovorni vsi njeni člani (kolektivna odgovornost), za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister (individualna odgovornost).

Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada na predlog pristojnega ministra po poprej opravljenem natečajnem postopku po določilih zakona o javnih uslužbencih. Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru.

Ministrstva imajo tudi generalnega sekretarja, ki vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva. Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.

Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado in sklicuje ter vodi njene seje. Predsednik vlade lahko ministrom daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritve vlade, pri čemer lahko minister, ki meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz vladnih usmeritev, zahteva, da vlada obravnava sporna vprašanja. Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki zadevajo zaupnico vladi ter imenovanje in razrešitve ministrov.

Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade in z razrešitvijo ali odstopom ministra, vendar pa morajo vsi opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.

Slovenska ustavna ureditev temelji na parlamentarni obliki državne oblasti. Ta izhaja iz delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vlada RS je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne uprave. Funkcija vlade je tako dvojna: opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politična izvršilna funkcija pomeni predvsem izvajanje politike, ki jo določi državni zbor, in izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema državni zbor; tako vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in za urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države.

Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi določa načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja v pristojnosti države.

V zadevah EU vlada predstavlja in zastopa Republiko Slovenijo ter uveljavlja njena stališča v institucijah EU. Glede zadev EU je vlada samostojna in odgovorna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave, zakona, ki ureja položaj in delovanje vlade in zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.  Vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti za izvrševanje predpisov Evropske unije.

Vlada RS ima kot najvišji organ državne uprave v skladu z ustavo in z zakonom o vladi naslednje pristojnosti:

• določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države;

• izdaja izvršilne predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne in organizacijske ukrepe, da bi zagotovila razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih delovanja vlade;

• državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja;

• skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema državni zbor, in za celotno delovanje državne uprave;

• uresničuje pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na RS kot ustanoviteljico zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij;

• upravlja nepremičnine in drugo premoženje RS, razen če glede posameznih nepremičnin ni s posebnim zakonom drugače določeno;

• pripravlja proračunski memorandum, v katerem so predstavljeni temeljni cilji in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike;

• sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade, ministrstev in celotne državne uprave;

• zastopa RS kot pravno osebo, razen če s posameznimi zakoni ni drugače določeno.

To je akt vlade, ki ga vlada predloži državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna. Z njim predstavi temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade in globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.

Vlada pošlje gradivo državnemu zboru oziroma njegovemu predsedniku in mu hkrati predlaga postopek za obravnavo gradiva. Minister oziroma kak drug predstavnik vlade, kadar se minister iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje, mora sodelovati na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi gradiva, ki je v njegovi pristojnosti. Prav tako lahko na povabilo poslanskih skupin sodeluje na njihovih sestankih in pojasnjuje gradiva, ki so predložena v obravnavo državnemu zboru. Predsednik državnega zbora zadrži obravnavo predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino. 

Državni zbor razpravlja o predlogu zakona v treh fazah zakonodajnega postopka. Vlada kot predlagateljica zakona lahko predlaga umik predloga zakona, dokler ni končana njegova druga obravnava, o umiku pa odloča državni zbor. Če državni zbor zavrne umik predloga zakona, se lahko vlada odpove vlogi predlagateljice. 

Vlada lahko državnemu zboru predlaga, naj se pred vložitvijo predloga zakona opravi obravnava temeljnih vprašanj in družbenih razmerjih, ki jih je treba urediti z zakonom.

V prvi obravnavi predloga zakona lahko vlada predstavi zakon, državni zbor pa opravi splošno razpravo;  v tej zakonodajni fazi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam zakona.

V drugi obravnavi se lahko predlog zakona spreminja in dopolnjuje z amandmaji - to pravico ima vlada tudi takrat, kadar ni predlagateljica zakona. Amandma mora biti vložen 15 dni pred dnem, določenim za sejo državnega zbora, na kateri je predvidena obravnava predloga zakona, h kateremu se predlagajo amandmaji. Vlada lahko na seji amandma tudi ustno obrazloži, izreče pa se lahko tudi o vsakem drugem amandmaju. Odstop od 15-dnevnega roka pomeni rešitev, po kateri lahko vlada amandmaje predlaga do konca obravnave posameznega člena oziroma do konca obravnave posameznega poglavja zakonskega predloga, toda samo k tistim členom, na katere so bili že vloženi amandmaji v prej omenjenem 15-dnevnem roku, oziroma k tistim, h katerim je do konca obravnave posameznega člena ali poglavja zakonskega predloga vložilo amandma najmanj 10 poslancev, poslanska skupina ali matično delovno telo. Izjema velja tudi za tiste amandmaje, ki jih je treba predlagati zaradi medsebojne usklajenosti posameznih določb. Vlada amandma lahko tudi umakne ali ga spremeni, vendar mora to storiti do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil amandma predlagan.

V tretji obravnavi, ko državni zbor razpravlja o zakonskem predlogu kot celoti, lahko vlada predlaga amandma samo k tistim členom, h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji, oziroma k tistim, ki so nujni zaradi medsebojne uskladitve določb zakona. Če vlada zaradi izrednih potreb države, zaradi interesov obrambe ali naravne nesreče predlaga sprejem zakona po hitrem postopku, tako da se vse tri zakonodajne faze opravijo na isti seji, lahko amandmaje predlaga tudi v ustni obliki. V skrajšanem postopku za sprejem zakona pa lahko predlaga amandmaje samo k tistim členom zakona, ki se spreminjajo ali dopolnjujejo.

Vlada uresničuje svoja razmerja do državnega zbora v skladu z ustavo in zakonom ter poslovnikom vlade in poslovnikom državnega zbora.

Vlado predstavljajo v državnem zboru predsednik vlade in ministri.

Predsednik vlade ima splošno pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.

Kot svojega predstavnika pri obravnavi posameznega gradiva v državnem zboru vlada praviloma določi pristojnega ministra ali direktorja vladne službe. Kot svojega predstavnika pri delu delovnih teles državnega zbora lahko vlada določi uradnike in zunanje sodelavce, ki so sodelovali pri pripravi obravnavanih gradiv in razpolagajo s potrebnim strokovnim znanjem.

Vlada za vsako sejo državnega zbora vlada določi ministra, ki jo predstavlja pri delu državnega zbora (dežurni član vlade).

Predstavnik vlade sme na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles in na drugih predstavitvah izražati stališča do obravnavanega gradiva in do sklepov le v okviru načelnih stališč, ki jih je vlada sprejela pri določanju predloga zakona ali drugega predpisa, oziroma sme v okviru izrecnih pooblastil vlade tudi vlagati amandmaje.

Vlada sodeluje s predsednikom republike pri vprašanjih iz njegove pristojnosti in ga seznanja z vprašanji, pomembnimi za njegovo delo.

Za sprejemanje, evidentiranje, klasificiranje in objavljanje dokumentov EU, ter sprejemanje stališč, se uporablja EU portal, ki je sestavni del informacijskega sistema vlade. Vlada pred objavo dokumenta, ki je opremljen tudi s slovenskim prevodom, določi ministrstvo oziroma vladno službo, ki je na podlagi predpisanega delovnega področja pristojna za obravnavo dokumenta EU, ter določi organe, ki morajo biti o dokumentu obveščeni. Določi tudi rok, do katerega je dolžno pristojno ministrstvo oziroma vladna služba glede dokumenta EU posredovati Stališče za objavo v EU portalu.

Na seji vlade ali vladnega delovnega telesa se obravnava stališče, ki ga bodo predstavniki vlade zastopali v Svetu EU na ravni ministrov, stališče, o katerem usklajevanje ni bilo uspešno in stališče, za katerega predlagatelj oziroma drug član vlade zahteva obravnavo na seji vlade oziroma delovnega telesa vlade.

Spremembe in dopolnitve že sprejetega stališča do predloga zakonodajnega akta se pripravijo samo, če to terja vsebina spremembe oziroma dopolnitve predloga akta EU ali druge nove okoliščine.

Kadar vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU, njegov namestnik oziroma član vlade zaradi poteka pogajanj v institucijah EU na podlagi odločilnih dejstev, ki vladi niso mogla biti znana, oceni, da uveljavljanje stališč Republike Slovenije, ki jih je sprejela vlada ali državni zbor, očitno ne bi bilo v korist Republiki Sloveniji, je dolžan pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi predlagati spremembo stališča v skladu s prejšnjim členom ter o tem obvestiti vlado. Če slovenski predstavnik zaradi časovnih ali kakršnihkoli drugih omejitev ne more pridobiti  stališča Republike Slovenije, lahko podpre sprejem dokumenta EU ali mu nasprotuje, če je na podlagi odločilnih dejstev, ki vladi niso mogla biti znana, to v očitnem interesu Republike Slovenije. Če postopek dela institucije EU to dopušča, slovenski predstavnik opozori, da mora zastopano stališče potrditi še pristojen organ.

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU ter vsak drug organ, ki prejme dokumente Evropske komisije v predsodnem postopku, te nemudoma posreduje pristojni vladni sklužbi, ki določi pristojno ministrstvo oziroma vladno službo za pripravo predloga stališča. Pristojno ministrstvo oziroma vladna služba je odgovorna za pripravo predloga stališča v zvezi s formalnim sporočilom Evropske komisije. Pripravljen predlog stališča pristojno ministrstvo oziroma vladna služba pošlje Generalnemu sekretariatu vlade za uvrstitev na sejo vlade v skladu s splošnimi določbami poslovnika vlade RS. Stališče Republike Slovenije, ki ga potrdi vlada, Generalni sekretariat vlade posreduje Stalnemu predstavništvu Republike Slovenije pri EU, ki ga nato posreduje Generalnemu Sekretariatu Evropske komisije.

Stalno predstavništvo RS pri EU ter vsak drug vladni organ, ki prejme dokumente, ki se nanašajo na postopke pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali pred Sodiščem prve stopnje te nemudoma posreduje na sedež Državnega pravobranilstva. Služba vlade RS in pristojno ministrstvo pri pripravi pisnih vlog, ki jih Republika Slovenija predloži sodišču, sodeluje z Državnim pravobranilstvom. Stališča vlade v sodnih postopkih se sprejmejo po enakem postopku kot stališče v predsodnem postopku.

Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra. O predlogu za razrešitev ministra odloča državni zbor. Minister je razrešen, če je večina poslancev, ki so glasovali, glasovala za razrešitev. Dotedanji minister opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra. Če predsednik vlade državnemu zboru hkrati s predlogom za razrešitev dotedanjega ministra predlaga v imenovanje kandidata za novega ministra, državni zbor najprej odloča o predlogu za razrešitev ministra. Razrešitev ministra je pogoj za imenovanje novega ministra.

Vlada lahko med letom predlaga rebalans državnega proračuna. Predlog rebalansa se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci dobili vsaj 15 dni pred sejo državnega zbora. Predlog rebalansa obravnava in sprejema državni zbor na isti seji.

Generalni sekretar lahko posamezno vladno gradivo (praviloma gre za obravnavanje posameznih ožjih in manj pomembnih vprašanj) dodeli delovnemu telesu v dokončno obravnavo. Če za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi glasujejo oziroma mu ne nasprotujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa vlade, in če noben član vlade ne zahteva obravnave vladnega gradiva na seji vlade, se šteje, da je gradivo oziroma sklepe po obravnavi na seji delovnega telesa sprejela vlada. O vladnem gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo kratko poročilo, če pa je delovno telo gradivo dokončno obravnavalo, se izda sklep kot sklep vlade.

Predsednik vlade v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. Vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti in zastopa stališča vlade v medijih.

Vlada dela in odloča na rednih in dopisnih sejah.

Na rednih sejah predsednik vlade in ministri sodelujejo in odločajo neposredno. Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo, uporabljajoč informacijsko-telekomunikacijske storitve v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (informacijski sistem vlade).

Za poprejšnjo obravnavo posameznih zadev iz pristojnosti vlade in za dokončno obravnavo gradiv, ki zadevajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada delovna telesa. Za vzpostavitev dialoga z organizacijami civilne družbe in z nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada zaupa več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade, ki preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine vladi nemudoma predloži poročilo o izpolnitvi nalog.

Gradivo vladi lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji. Predložena gradiva morajo biti usklajena med ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo, razen če zaradi nujnosti ali drugih razlogov to ni mogoče. Predlagatelji pri pripravi zakonov, predpisov in drugih gradiv pravne narave v vseh fazah postopka sodelujejo s Službo vlade za zakonodajo. Gradivo mora med drugim vsebovati oceno finančnih posledic njegovega sprejetja, obrazložitev skladnosti s predpisi, oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave, pa tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.

Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Vladno gradivo mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja oziroma mora biti na kak drug način, ki ga določi generalni sekretar, nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj. Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.

Generalni sekretar gradivo vlade, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade. Dostop do njega imajo člani vlade, generalni sekretar, direktor urada predsednika vlade, direktorji vladnih služb in njihovi pooblaščenci. Izjemoma imajo lahko dostop tudi drugi predstojniki organov in organizacij oziroma pooblaščeni predstavniki parlamentarnih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo.

Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva predložijo svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi. V navedenem roku lahko ministrstva, pristojna za finance, pravosodje in upravo, in Služba vlade za zakonodajo zahtevajo podaljšanje roka na devet delovnih dni, če gre za obsežnejše gradivo in če njegovo sprejetje pomeni velike finančne posledice, dodatne obremenitve sodišč ali javne uprave oziroma nove pravnosistemske rešitve. Če so člani vlade k objavljenemu vladnemu gradivu dali pripombe, se postopek obravnave nadaljuje po prejemu obvestila o njegovi uskladitvi oziroma po prejemu obvestila predlagatelja o opravljenem, a neuspešnem usklajevanju in njegove zahteve, da se gradivo obravnava kljub neusklajenosti. Neusklajeno gradivo pa je umaknjeno iz vladnega postopka, če v mesecu dni od dneva objave ni usklajeno.

Če k vladnemu gradivu niso bile dane pripombe, generalni sekretar po poteku najmanj treh delovnih dni od njegove objave določi postopek njegove obravnave.

Gradivo vlade se lahko obravnava:

• na redni ali dopisni seji vlade po poprejšnji obravnavi na pristojnih delovnih telesih;
• na redni ali dopisni seji vlade brez poprejšnje obravnave na pristojnih delovnih telesih;
• na pristojnem delovnem telesu, ki gradivo dokončno obravnava

Če pristojno delovno telo zavrne gradivo vlade, tega ni mogoče uvrstiti na sejo vlade.

Na rednih sejah vlade se obravnavajo zahtevnejša vladna gradiva, s katerimi se predlaga sprejem pomembnih odločitev in usmeritev politične ali ekonomske narave, s tem povezani predlogi odločitev državnega zbora in gradiva, ki so bila na podlagi zahtev člana ali članov vlade umaknjena z dnevnega reda dopisne seje vlade.

Druge zadeve vlada obravnava na dopisnih sejah.

Gradivo vlade je mogoče obravnavati na seji pristojnega delovnega telesa oziroma na dopisni ali redni seji vlade po preteku najmanj štirih delovnih dni od njegove objave.

Gradivo, ki ga je obravnavalo delovno telo in h kateremu niso bile dane pripombe, se vladi predloži v obravnavo praviloma še v istem tednu.

Redna seja vlade

Seje vlade sklicuje predsednik vlade na stalno določeni dan v tednu. V njegovi odsotnosti vodi sejo minister, ki ga je določil predsednik. Seja vlade se začne z določitvijo dnevnega reda. Na predlog predlagatelja lahko vlada v nujnih primerih razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.

Po končani obravnavi posamezne točke dnevnega reda vlada sprejme sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v predlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi gradivo zavrne. Vlada lahko sklepanje tudi odloži in naloži predlagatelju, da gradivo dopolni, ali pa ustanovi delovno skupino, ki predloženo gradivo ustrezno dopolni.

Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade. Če je bila vlada sklepčna pri določanju dnevnega reda in če med sejo ugotavljanje sklepčnosti ni bilo zahtevano, se šteje, da je bila vlada sklepčna ves čas seje.

O delu na redni seji vlade se pišejo dobesedni zapisi, ki so zapisi magnetofonskega, video ali drugega posnetka. Dobesedni zapisi so podatki z najvišjo stopnjo tajnosti.

Dopisna seja vlade

Če sprejem gradiva prinaša bistveno obremenitev državnega proračuna, povečanje obsega dela sodišč in javne uprave ali nove pravnosistemske rešitve, se gradivo, v skladu s prejšnjima odstavkoma, umakne z dnevnega reda dopisne seje že na podlagi zahteve pristojnega ministra za finance, ministra za pravosodje, ministra za upravo in direktorja Službe vlade za zakonodajo.

Gradivo s predlaganimi sklepi je sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo in je glasovanje izenačeno, odloči glas predsednika vlade. Če je več kot polovica članov vlade glasovala proti sprejemu le posameznega dela vladnega gradiva, je gradivo kljub temu sprejeto, a brez spornega dela.

Glasovanje in obravnava posameznega vladnega gradiva se končata predčasno, če je pred iztekom postavljenega roka za sprejem vladnega gradiva glasovala več kot polovica članov vlade.

Vlado sestavljajo predsednik ter ministri in ministrice. Vlada in ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru.

Odbor Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve

Odbor Vlade RS za gospodarstvo in trajnostni razvoj

Komisija Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja

Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in svetujejo ter pripravljajo mnenja za predsednika vlade. Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade.

Za dialog z organizacijami civilne družbe in z nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

Posvetovalni in usklajevalni organ vlade za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja in za druga vprašanja nacionalne varnosti. Vodi ga predsednik vlade, člani pa so:  minister za zunanje zadeve, ministrica za notranje zadeve, ministrica za obrambo, minister za pravosodje, minister za finance, generalni sekretar vlade in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Ustava RS (členi 110-119; Ur. l. RS, št. 33/91, 42/197, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06)

Zakon o Vladi RS (Ur. l. RS, št. 4/93, 71/1994, 23/96, 47/97, 23/99-ZSOVA, 119/00, 30/01, 52/2002-ZDU-1, 123/04, 24/05-UPB1, 109/08)

Poslovnik Vlade RS (Ur. l. RS, št. 43/01, 23/02, 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07)

Zakon o državni upravi (Ur. l. št. 52/02, 56/03, 83/03-UPB1, 45/04-ZdZPKG, 61/04, 97/04-UPB2, 123/04, 24/05-UPB3, 93/05, 113/05-UPB4, 126/07-ZUP-E)

Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Ur. l. št. 34/04)

Ustava RS  (členi 110-119)

Zakon o Vladi RS  

Poslovnik Vlade RS 

Zakon o državni upravi 

Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije 

Poslovnik Državnega zbora RS 

To  so: direkcije - ustanovijo se za opravljanje posameznih upravnih strokovnih, organizacijskih in nadzornih nalog, ki zadevajo dejavnost javnih služb; agencije - ustanovijo se za opravljanje razvojnih in pospeševalnih nalog države.

To so: uprave - ustanovijo se za posamezno ožje upravno področje ali za opravljanje posameznih funkcij ministrstva; direktorati - ustanovijo se za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih upravnih nalog z delovnega področja ministrstva; inšpektorati - ustanovijo se za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov z delovnega področja ministrstva.

Z njo vlada podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in merili zakona oziroma drugega predpisa. Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.

Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno obtožbo ima pravico predlagati najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev. Vsebovati mora opis očitane kršitve ustave ali zakona in predloženi morajo biti dokazi. Predlog za uvedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najmanj 30 dni pred to sejo. Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, velja, da je predlog zavrnjen. O pravnih vidikih predloga obtožbe dá mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Če je predložen predlog zoper predsednika vlade, mora na zahtevo državnega zbora izreči svoje mnenje o predlogu obtožbe tudi predsednik republike, o predlogu obtožbe zoper ministra pa predsednik vlade. Pred odločanjem o obtožbi ima predstavnik predlagateljev pravico obrazložiti predlog na seji državnega zbora. Predsednik vlade ali ministri pa imajo pravico pisno ali ustno na seji odgovoriti na predlog obtožbe. Predlagatelj lahko predlog obtožbe umakne do konca obravnave. Tedaj velja, kakor da predlog ni bil vložen. O obtožbi predsednika vlade ali ministrov odloči državni zbor s sklepom.

Pravica vlade, da predlaga začetek postopka za spremembo ustave.

Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo. Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktor, ki je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalnemu sekretarju vlade.

Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Funkcija mu preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade.

Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Predstojnika kabineta predsednika vlade imenuje in razreši predsednik vlade; položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Za postopek njegove izbire se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih.

To je institut predsednika vlade, s katerim lahko od državnega zbora zahteva, da glasuje o zaupnici svoji vladi. O zaupnici se glasuje najprej v 48 urah in najpozneje v 7 dneh od vložitve zahteve. Pred glasovanjem ima predsednik vlade pravico obrazložiti svojo zahtevo. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev (najmanj 46), mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju (predsednik vlade oziroma najmanj 10 poslancev ima namreč pravico zahtevati ponovno glasovanje o zaupnici, pri čemer je drugo glasovanje dokončno) izglasovati zaupnico, drugače predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.

Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali zavrne. V tem primeru predsednik vlade postavi vprašanje zaupnice na sejo državnega zbora pred odločanjem o zakonu ali kaki drugi odločitvi. V tem primeru se o zaupnici ne glasuje posebej, ampak se glasuje samo o zakonu ali drugi odločitvi. Velja, da je vladi izglasovana zaupnica, če je bil zakon ali kaka druga odločitev sprejeta v skladu s predlogom predsednika vlade. V nasprotnem primeru je bila vladi izglasovana nezaupnica. Predsednik vlade lahko veže vprašanje zaupnice tudi na sprejem odločitve o hitrem postopku za sprejem zakona. Če je bila vladi izglasovana nezaupnica, predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev najpozneje v 7 dneh predložijo kandidature za novega predsednika vlade.

• Akti ministra
• Delovna skupina vlade
• Delovna telesa Vlade RS
• Delovni program vlade
• Državni proračun
• Državni sekretarji
• Elektronska seja vlade
• Generalni sekretariat vlade
• Iniciativna funkcija vlade
• Interpelacija
• Javnost dela vlade
• Kabinet predsednika vlade
• Koordinativna funkcija vlade
• Manjšinska (tehnična, ekspertna) vlada
• Ministri
• Mirovanje poslanske funkcije
• Nadzorstvena funkcija vlade
• Nezaupnica vladi
• Nezdružljivost (inkompatibilnost) funkcije
• Oblikovanje vlade
• Odločba vlade
• Odlok vlade
• Odstop ministra
• Odstop predsednika vlade
• Organizacija ministrstev
• Pobude in vprašanja poslancev
• Politična odgovornost
• Položajni uradniki
• Predsednik vlade
• Prenehanje funkcije predsednika vlade in ministrov
• Pristojnosti
• Proračunski memorandum
• Razmerja do državnega zbora
• Razmerje do državnega zbora in do predsednika države
• Razmerje do institucij EU
• Razrešitev ministra
• Rebalans državnega proračuna
• Seje delovnih teles vlade
• Seje vlade
• Sestava vlade
• Sestava vladne koalicije
• Stalna delovna telesa Vlade RS
• Strateški sveti
• Svet vlade
• Svet za nacionalno varnost
• Temeljni dokumenti, ki opredeljujejo delovanje vlade
• Upravne organizacije
• Upravni organi
• Uredba vlade
• Ustavna obtožba
• Ustavnorevizijska iniciativa vlade
• Vladne službe
• Zaupnica vladi
  

Vlada Republike Slovenije

Gregorčičeva 20-25

1000 Ljubljana

T: 01 / 478 1000

F: 01 / 478 1607

O vladi / Kdo je kdo

Ministrstva / Vladne službe

Seje vlade

Vladna gradiva v obravnavi

Sporočila za javnost

Seznami in povezave

dvajset.si

predlagam.vladi.si

Predpisi v postopku priprave

e-uprava

Slovenija. Doma v Evropi

Slovenija znižuje CO₂

Predsednik republike 

Državni zbor / Državni svet 

Vlada / Ministrstva / Vladne službe

Predsednik vlade 

Ustavno sodišče / Vrhovno sodišče 

Računsko sodišče