Skoči na vsebino »

Odziv Slovenije

Slovenija se ves čas sooča z nezakonitimi prehodi meje, vendar je zaenkrat število ljudi, ki na ta način vstopijo v Slovenijo, obvladljivo.

  

Seveda se razmere lahko spremenijo in zaostrijo, zato so pristojni že pripravili nabor organizacijskih in varnostnih ukrepov, prilagojenih za več različnih scenarijev. Z organizacijskimi ukrepi bomo tistim nezakonitim migrantom, ki jih bomo prestregli na naših mejah ali v notranjosti države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo, varnostni ukrepi pa so že usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji.

   

Če bi se nakazovalo občutno poslabšanje razmer in bi obstajala dejanska možnost za množične nenadzorovane prihode migrantov (zlasti zaradi nesodelovanja drugih oziroma sosednjih držav ali njihovih enostranskih, nenapovedanih ukrepov), pa bo vlada državnemu zboru predlagala take zakonske rešitve, ki bodo zagotovile ustrezen nadzor na mejah, varnost in nemoteno delovanje države.


Sprejemno-registracijski centri

Če bi ponovno prišlo do obsežnejših nezakonitih migracij, Slovenija nima dovolj kapacitet za nastanitev vseh migrantov. Pripravljeni pa smo tudi na to možnost in temu so namenjeni sprejemno-registracijski centri na nekaterih točkah ob meji s Hrvaško. Centri so začasni, aktivirani bodo le po potrebi, z njihovo vzpostavitvijo pa bomo tudi lažje zagotavljali varnost ljudi, ki živijo ob meji. Smiselno je namreč, da se vse osebe, ki jih Policija prestreže pri prehodu meje, obravnava čim bližje meji in kraju vrnitve Hrvaški.

  

V sprejemno-registracijskih centrih se bodo migranti zadrževali le kratek čas, največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. V tem času bodo bodisi vrnjeni v (varno) državo, iz katere so nezakonito vstopili v Slovenijo, bodisi nameščeni v Center za tujce  oziroma azilni dom , če bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Sprejemno-registracijski centri bodo torej začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Ukinjeni bodo takoj, ko ne bo več potrebe za njihovo delovanje. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. 

  

V centrih bo migrantom nudena nujna medicinska pomoč, ustrezno pa bo poskrbljeno tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Za logistiko sta pristojna Ministrstvo za notranje zadeve in Uprava RS za zaščito in reševanje ter drugi izvajalci, ki se vključujejo po potrebi. 

     


Ranljive skupine

Foto: M. Tancic, arhiv UKOM

Posebna pozornost je namenjena najranljivejšim skupinam, to so otroci in mladoletniki brez spremstva, nosečnice, matere z dojenčki, starejši, invalidi, osebe z motnjami v duševnem zdravju. Za te najranljivejše skupine država v okviru socialno varstvene mreže in ob sodelovanju z nevladnimi organizacijami zagotavlja zakonite zastopnike za otroke brez spremstva,  kratkotrajne namestitve in v okviru teh storitev tudi psihosocialno pomoč

 

Zakoniti zastopnik mladoletnika brez spremstva

V primeru, da so med begunci in migranti tudi otroci in mladoletniki brez spremstva, policija obvesti center za socialno delo oziroma interventno službo centra, ki otroku oziroma mladostniku brez spremstva dodeli zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik zanj ureja vse potrebno pri pridobivanju statusa begunca in poskrbi, da je otrok ali mladostnik brez spremstva deležen vse potrebne pomoči. 

  

Vse pristojne službe morajo pri obravnavi otrok vse postopke voditi tako, da se upoštevajo otrokove največje koristi. 

     


Zdravstveno varstvo

Foto: Mostphotos

Za begunce in migrante je zagotovljeno zdravstveno varstvo tako v sprejemno-registracijskih centrih kot tudi v azilnem domu ter centru za tujce

  

Nastanjenim osebam se skladno z mednarodnimi smernicami in zakonodajo zagotovijo pravice do:

  • nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza; 
  • nujnega zdravljenja po odločitvi zdravnika, pri zdravstvenih stanjih, ki neposredno ogrožajo življenje posameznika;
  • zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi epidemičnih širjenje bolezni in do septičnega stanja;
  • zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;
  • zdravila za zdravljenje teh stanj;
  • zdravstvenega varstva žensk, t.j. zdravstvene oskrbe v nosečnosti in ob porodu;
  • ranljiva oseba s posebnimi potrebami, izjemoma pa tudi drug prosilec, ima pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev; 
  • mladoletni prosilci in prosilci, ki so mladoletniki brez spremstva, so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije.

  

Navedene aktivnosti so opredeljene v mednarodni zakonodaji, ki pokriva področje skrbi za begunce, prosilce azilov in migrante. 

   

  


Nevladne in humanitarne organizacije

Slovenske nevladne in humanitarne organizacije aktivno sodelujejo pri zagotavljanju pomoči beguncem. Koordinacijo aktivnosti nevladnih in humanitarnih organizacij izvaja Sloga , koordinacijo zbiranja pobud posameznikov za pomoč beguncem pa Slovenska filantropija 

      

Svoje aktivnosti nevladne in humanitarne organizacije usklajujejo tudi z Vlado RS in občinami v okviru vladne usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike. Ključno vlogo imajo zlasti na področju zagotavljanja humanitarne pomoči, organiziranja prostovoljcev, varovanja človekovih pravic, zagovorništva beguncev, zagotavljanja pravne pomoči,  informiranja, psihosocialne pomoči, verske oskrbe, tolmačenja in kulturne mediacije. 

 

 


AKTIVNO ZA STRPNOST