Skoči na vsebino »

Predpisani postopki sprejema

Foto: Evropski parlament

Beguncem bo Slovenija nudila humanitarno pomoč (nastanitev, hrano, obleko…), vendar je zaradi razumevanja uradnih postopkov treba poudariti, da vsi mejo s Slovenijo prestopajo nezakonito, tj. brez veljavnega osebnega dokumenta z veljavnim vizumom. 

  

Treba je poudariti, da se omenjene skupine ljudi najprej oskrbi s hrano, pijačo, obleko, po potrebi se jim nudi zdravniško pomoč, na koncu pa policija vendarle mora – zaradi nezakonitega prehoda meje - izvesti predpisane postopke. 

  

Pri izvajanju postopkov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju, upoštevajo trenutno veljavno evropsko zakonodajo, bilateralne sporazume, zakon o tujcih in zakon o mednarodni zaščiti. 

  

  


Postopek v primeru nezakonitega prestopa meje

Begunci, ki v Slovenijo vstopijo brez veljavnih osebnih dokumentov (potni list z vizo), lahko ob prvem stiku s policijo zaprosijo za mednarodno zaščito oz. azil. Dovolj je, da oseba vzklikne mednarodno uveljavljeno besedo 'azil' in policija bo izpeljala ustrezni postopek. 

   


Če ne zaprosijo za mednarodno zaščito, mora Slovenija te osebe v skladu s trenutno veljavno zakonodajo vrniti v državo, iz katere so prišle. Vse, ki pridejo v Slovenijo npr. z Madžarske ali Hrvaške brez veljavnih dokumentov, mora Slovenija na podlagi dokazov o predhodnem bivanju na Madžarskem ali Hrvaškem vrniti v omenjeni državi, in sicer v 48 (Madžarska) ali 72 urah (Hrvaška). V tem času so osebe nastanjene v Centru za tujce, kjer velja omejitev gibanja. 

   

Če vrnitev v sosednjo ali matično državo ni možna iz razlogov, navedenih v 73. členu zakona o tujcih , jim policija izda dovoljenje za zadrževanje na območju Slovenije. Dovoljenje velja 6 mesecev in ga je možno podaljšati. Med države, v katere se beguncev in migrantov ne sme vračati, trenutno sodijo tudi Sirija, Afganistan, Irak in Eritreja.  

   

Ob vsaki nastanitvi oseb v Centru za tujce, policija izvede dublinski postopek . Gre za odvzem prstnih odtisov, ki jih policija nato preveri v centralnem evropskem sistemu Eurodac  in tako ugotavlja, ali so posamezne osebe že zaprosile za mednarodno zaščito v kateri drugi državi članici. Po evropski zakonodaji namreč trenutno velja, da je treba osebe vrniti v tisto državo članico EU, kjer so prvič zaprosile za mednarodno zaščito. 

    


Če begunec ob srečanju s policijo zaprosi za mednarodno zaščito, s pomočjo tolmača pojasni razloge, zakaj zaproša za mednarodno zaščito, potem pa se ga odpelje v sprejemne prostore azilnega doma, kjer je zdravstveno pregledan, predstavnik nevladne organizacije pa mu s pomočjo tolmača pojasni nadaljnji postopek. Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se zopet izvede dublinski postopek. Če se izkaže, da je Slovenija prva država, v kateri je zaprosil za azil, osebo nastanijo v azilni dom.