Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

Izjava predsednika vlade dr. Mira Cerarja po razglasitvi končne razsodbe v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško glede morske in kopenske meje



Spoštovani državljanke in državljani,


• Arbitražno sodišče je danes odločilo o meji na kopnem in na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Gre za odločitev izjemnega pomena za Slovenijo, zato sem danes skupaj z ministricami in ministri pričakal njeno razglasitev. Odsotni so le minister za zunanje zadeve, ki je v Haagu spremljal razglasitev arbitražne odločbe, ter nekateri ministri, ki sem jih skupaj s sodelavci iz mojega kabineta in vlade poslal k ljudem, ki živijo v tistih mejnih območjih, ki jih ta razsodba najbolj zadeva.


• Arbitražno sodišče sestavljajo najuglednejši neodvisni mednarodnopravni strokovnjaki. Razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in pravno zavezujoča za obe državi, za Slovenijo in Hrvaško. 


• Zdaj je prišel zgodovinski trenutek za Slovenijo, da razsodbo enotno sprejmemo. Za to se bom kot predsednik vlade izrecno zavzel, kljub temu, da se zavedam, da vsa naša pričakovanja v zvezi z razsodbo niso bila v celoti uresničena.


• Nerešeno mejno vprašanje je predolgo obremenjevalo odnose med državama. Zdaj je ključno, da prebivalci ob meji dobijo jasne odgovore na vprašanja, ki zadevajo njihovo vsakdanje življenje.


• Odločitev sodišča smo težko pričakovali. Vprašanje meje sta Slovenija in Hrvaška poskušali rešiti dvostransko vse od osamosvojitve, vendar neuspešno. Zato sta se dogovorili, da bosta spor rešili s pomočjo tretje strani – torej s pomočjo neodvisnega arbitražnega sodišča.


• Naj spomnim, da sta Slovenija in Hrvaška arbitražni sporazum podpisali leta 2009 v Stockholmu po posredovanju Evropske komisije in ob prisotnosti tedanjega predsedstva Sveta EU. Sporazum, ki ga je potrdil Državni zbor, je na referendumu dobil večinsko podporo slovenskih državljank in državljanov. 


• Arbitražno sodišče je natančno in poglobljeno preučilo vse argumente in očitke Hrvaške o nedovoljeni komunikaciji med slovensko agentko in slovenskim arbitrom, ki jih je Hrvaška navedla kot podlago za svoj poskus izstopa iz arbitražnega postopka. Lani poleti je arbitražno sodišče, potem ko je temeljito preučilo omenjene okoliščine, v posebni razsodbi ugotovilo, da sporazum še vedno velja in da bo sodišče nadaljevalo s svojim delom. In arbitražno sodišče je delo danes zaključilo s končno razsodbo. 


• Predsednik arbitražnega sodišča je danes javno razglasil razsodbo. Razsodba je obsežna in kompleksna, zato jo moramo v prihodnjih dneh najprej skrbno in temeljito preučiti. Šele, ko bomo odločbo natančno poznali, ko bomo torej natančno vedeli, kako je arbitražno sodišče določilo potek meje na dosedaj spornih območjih, bomo lahko storili naslednje korake. 


• V imenu vlade sem z bistvenimi poudarki razsodbe danes predhodno že seznanil predsednika republike in pristojni odbor DZ za zunanjo politiko (OZP).


• Razsodba je posledica dolgotrajnega tehtanja argumentov, ki sta jih obe strani v več let trajajočem postopku predstavili sodišču. Naj na kratko povzamem prve ugotovitve glede vsebine razsodbe, ki smo jih v tako kratkem času uspeli razbrati: 



Meja na morju 


Piranski zaliv

Sodišče je tri četrtine Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji, in sicer od izliva reke Dragonje do točke, ki je na treh četrtinah razdalje od rta Madona in eni četrtini razdalje od rta Savudrija. Piranski zaliv ohranja status notranjih morskih voda.


Morska meja/stik

Sodišče je v hrvaškem teritorialnem morju vzpostavilo posebno območje stika, t.i. »junction area«. To območje je široko približno 2,5 navtične milje in ima površino dobrih 100 kvadratnih kilometrov. V tem območju je določilo tak režim, da bistveno spreminja status tega dela morja in vzpostavlja posebno območje stika, v katerem ima Slovenija neodtujljive pravice prehoda in plovbe za vsa letala in ladje, ki plujejo iz in v Slovenijo. Sodišče je tudi pojasnilo, da stik pomeni fizično lokacijo povezave med slovenskim teritorialnim morjem in območjem izven teritorialnega morja Hrvaške in Italije. Podrobno interpretacijo nam bodo podali mednarodni pravniki, vendar ocenjujem, da Slovenija stik z odprtim morjem ima in to preko tega območja stika. Tega stika nam Republika Hrvaška ne more odvzeti ali nas omejevati. 


Mura

Slovenija je dobila naselje Brezovec-del oziroma Mirišče v celoti. Meja poteka južno od ceste pod naseljem. Slovenija na tem območju ni dobila nasipov. Sodišče je mejo določilo po katastru.


Razkrižje

Sodišče je mejo pri Razkrižju določilo po katastru, torej Sloveniji ni pripadlo zahtevanih 9 hiš. 


Gorjanci

Slovenija je v celoti dobila katastrsko občino Sekuliči, z vasjo Drage vred. Trdinov vrh z vojaškim objektom pripade Hrvaški.


Brezovica pri Metliki

Sodišče ni sledilo slovenski argumentaciji glede poenostavitve meje na tem območju. Meja ostaja na katastru in več vam bomo lahko povedali v naslednjih dneh.  


Tomšičeve parcele

Te parcele v celoti pripadajo Sloveniji.


Dragonja

Meja poteka po Dragonji. S tem so Hrvaški pripadli zaselki Bužini, Škodelin in Mlini/Škrilje. 


• Naj zdaj okvirno pojasnim, kakšna bodo v zvezi z arbitražno odločitvijo naša prihodnja ravnanja: 


• V skladu z arbitražnim sporazumom bomo najprej pozvali Republiko Hrvaško k skupni implementaciji. V ta namen bom še danes poklical hrvaškega predsednika vlade gospoda Andreja Plenkovića in ga pozval k skupnemu dialogu glede izvršitve oz. implementacije razsodbe. Hrvaški strani bomo v kratkem poslali tudi formalni poziv k dialogu glede uresničitve oz. implementacije odločbe v razumnem roku, skupaj s konkretnim predlogom za srečanje na najvišji ravni. 

• Pričakujem, da se bo Hrvaška odzvala in da se bomo lahko dogovorili glede skupnih nadaljnjih korakov v zvezi z izvršitvijo oz. implementacijo. Za pripravo za na izvršitev razsodbe imamo na voljo šest mesecev. Vse morebitne zaplete s sosednjo državo pa bomo reševali na razumen in odgovoren način, v skladu z načelom spoštovanja dobrososedskih odnosov. 


• Neodvisno od razsodbe oz. dialoga o implementaciji bo Slovenija nadaljevala z dobrim sodelovanjem s Hrvaško na vseh področjih. Slovenija tudi ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo odnose med državama in njunimi državljani.


• Našim državljanom, zlasti tistim ob meji, želim zagotoviti, da jim bomo čim prej pojasnili pomen razsodbe sodišča. Danes bodo, kot rečeno, na nekaterih obmejnih območjih tudi posamezni ministri in strokovne ekipe. Tudi sam se bom v prihodnjih dneh srečal z ljudmi in župani z obmejnih območij. Skupaj bomo poiskali rešitve, ki bodo ljudem ob meji v novonastalih in specifičnih situacijah čim bolj olajšale življenje in v čim večji meri zagotavljale dosedanje pravice kot doslej. 


• Eden od naslednjih korakov, ki jih bo storila Slovenija, bo postopno spreminjanje zakonov in drugih pravnih aktov, ki bodo omogočili izvršitev razsodbe. 


• Slovenija s spoštovanjem arbitražne razsodbe krepi svoj mednarodni ugled države, ki spoštuje mednarodno pravo in mirno reševanje sporov. O vsebini in o vseh okoliščinah v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča sistematično in kontinuirano obveščamo mednarodno skupnost, tako na diplomatski kot tudi na najvišji politični ravni.


 Vlada je dobro pripravljena na razsodbo. Naša vodila pri ravnanju v prihodnje pa bodo: postopnost, legalnost, sorazmernost in potrpežljivost. 


• V naslednjih dneh bomo podrobneje pojasnili, kaj prinaša razsodba arbitražnega sodišča.


• Naj ob koncu tega prvega povzetka arbitražne odločbe dodam, da si bom kot predsednik vlade po vseh močeh prizadeval, da pri spoštovanju in izvršitvi arbitražne odločitve vzpostavimo dialog in najdemo skupni jezik s predstavniki Republike Hrvaške in sicer v korist naših nadaljnjih dobrososedskih odnosov in v korist vseh naših ljudi in prihodnjih generacij, ki jih moramo razbremeniti bremena doslej nerešenega mejnega vprašanja. 


• Z arbitražno odločbo je vzpostavljen temelj za upanje, da obe prijateljski državi – Hrvaška in Slovenija – obe članici EU in zaveznici v okviru NATO-a, zmoreta konstruktivno in v sodelovanju pristopiti k dokončni opredelitvi medsebojne meje v skladu s sprejeto odločbo. Hkrati pa je to tudi možnost, da na ta način, skozi dialog, predstavniki obeh držav povečamo medsebojno zaupanje in zaupanje naših državljank in državljanov v prihodnost skupnega sobivanja.




ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi

Predsednik vlade na družbenih medijih