Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

Predsednik vlade na posvetu slovenske diplomacije

Predsednik vlade Miro Cerar se je udeležil rednega letnega posveta slovenske diplomacije, kjer je zbrane diplomate tudi nagovoril.

Spoštovani predsednik Vlade Republike Malte,

spoštovani minister Erjavec,

spoštovani diplomatke in diplomati,

dame in gospodje,


veseli me, da smo po letu dni ponovno zbrani in da Ministrstvo za zunanje zadeve leto 2017, ko Slovenija s številnimi državami po svetu obeležuje 25. obletnico sklenitve diplomatskih odnosov, začenja s tradicionalnim posvetom slovenske diplomacije. Že enaindvajsetim po vrsti. Ob tej priliki naj se vam in vašim sodelavcem zahvalim za profesionalno in predano delo v diplomaciji in vas spodbudim k tákemu delovanju še naprej. Naša diplomacija, ne glede na njene omejene kadrovske in finančne vire, vedno znova dokazuje, da s proaktivnim, ambicioznim, artikuliranim, predvsem pa načelnim pristopom, uspešno zagovarja ključne interese Slovenije. Ob tem se je treba vedno znova spomniti na pomembno vlogo slovenske diplomacije in zunanje politike v času osamosvajanja naše države.


V čast in zadovoljstvo mi je, da je letos z nami tudi moj dragi prijatelj Joseph Muscat, premier Malte. Dragi Joseph, zelo cenim, da si začetek prvega predsedovanja Malte Evropski uniji pričakal prav v Sloveniji.


Spoštovani,


ker ima diplomacija skupaj z mrežo častnih konzulov pomembne naloge na področju gospodarske diplomacije, naj z vami delim nekaj besed o stanju slovenskega gospodarstva. Menim, da smo lahko na račun marsikaterih odrekanj ter vztrajnega dela upravičeno optimistični. Vsi glavni kazalniki gospodarskega stanja so pozitivni. 

Gospodarska rast v Sloveniji je stabilna in nad evropskim povprečjem, na kar pomembno vpliva tudi okrepljen izvoz naših podjetij. Naše gospodarstvo je med najhitreje rastočimi v evro-območju. Število registriranih brezposelnih oseb je po šestih letih prvič padlo pod 100.000. Posebej spodbudno je, da se zaposluje vedno več mladih. 


V letu 2016 smo v Sloveniji zabeležili tudi velik priliv tujih neposrednih investicij. Med njimi so nekatere še posebej strateškega pomena. Beležimo tudi rekordno število prihodov turistov. Slovenija se uveljavlja kot zaželen turistični cilj potovanja in po merilih mednarodne fundacije »Green Destinations« tudi kot prva zelena destinacija na svetu. Trajnostni razvoj se uveljavlja kot pomemben element slovenskega turizma. 


Eden od pomembnih predpogojev tako pozitivnih sporočil je, da smo uspeli zagotoviti prepotrebno politično stabilnost, ki je temeljna predpostavka za nemoteno delovanje države, gospodarstva in drugih družbenih podsistemov. Hkrati smo zaradi reformnih ukrepov uspeli ponovno pridobiti zaupanje mednarodnih vlagateljev ter tako izboljšati položaj Slovenije na lestvicah konkurenčnosti. Stanje javnih financ je veliko boljše. O tem priča najnižja raven javnofinančnega primanjkljaja od začetka krize. Z javnimi financami in državnim premoženjem smo začeli gospodariti odgovorno in sistematično. 


Internacionalizacija gospodarstva je ena izmed osrednjih nalog vlade. Vlada vse od svojega nastopa mandata deluje z zavedanjem, da je za nadaljnjo rast in razvoj gospodarstva treba sprejemati ukrepe za prijaznejše poslovno okolje. Prav zato delamo odločne korake v smeri zmanjševanja administrativnih ovir in poenostavljanja postopkov. 


Dame in gospodje,


svet se sooča z zaostrenimi varnostnimi razmerami. Številni teroristični napadi, ki so zamajali občutek varnosti, terjajo učinkovit in odločen odziv mednarodne skupnosti. Vse to s ciljem zaščite temeljnih civilizacijskih vrednot, človekovih pravic in svoboščin. Navedeno zahteva posebno budnost pristojnih služb in terja njihovo intenzivnejše sodelovanje. Tu je in mora biti še naprej aktivna tudi Slovenija. 


Množične iregularne migracije še naprej ostajajo velik izziv za celotno mednarodno skupnost. Slovenija je pri tem med posebej izpostavljenimi državami, zato smo na ta pojav še posebej pozorni. Glede na obseg in kompleksnost izzivov se zavzemamo za iskanje celovitih pristopov, kajti le na ta način je možno priti do trajnih rešitev. Evropska unija mora še naprej izkazovati solidarnost, odgovornost in človečnost pri obravnavanju vprašanja migracij, hkrati pa upoštevati svoje integracijske sposobnosti ter uveljaviti nadzorovan in varen vstop tistim migrantom, ki izpolnjujejo jasno določene pogoje. Najti je treba način za skupno razumevanje solidarnosti. Osnova te pa je, da v okviru svojih zmožnosti vsi sodelujemo pri vseh aktivnostih, od tako imenovanih relokacij do skupnega varovanja zunanjih meja. 


Slovenija je trdno odločena, da zaščiti schengensko mejo v skladu z veljavnimi predpisi. Smo zaupanja vreden branik Schengenskega prostora in to bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub temu, da lahko razumemo občutljive notranjepolitične razmere v nekaterih državah članicah Unije, ki vztrajajo na mejah znotraj Schengenskega prostora, pa mora biti skupen cilj Evropske unije čim prejšnja vrnitev k polnemu delovanju schengenskega območja. Kontrole na notranjih mejah znotraj tega območja ne smejo postati trajni modus operandi.  

V preteklem letu smo tudi zaradi odločnega in proaktivnega delovanja Slovenije uspeli zapreti zahodnobalkansko migracijsko pot. K zmanjšanemu toku iregularnih migracij je znatno prispeval dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, h kateremu je pripomoglo prav zaprtje te poti. Za implementacijo dogovora si morata še naprej prizadevati obe strani, seveda ob upoštevanju mednarodnega prava in njegovih temeljnih načel. 


Priznati je treba, da so bili v preteklem letu sprejeti nekateri konkretni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti Evropske unije pri soočanju z migracijami. Eden takih je gotovo začetek delovanja Evropske mejne in obalne straže na zunanjih mejah. Prav tako so pozitivni konkretni koraki glede upravljanja migracijskih tokov v okviru t.i. partnerskih okvirov sodelovanja s tretjimi državami. Vse to nedvomno prispeva k boljši in uspešnejši obravnavi migracijskih in varnostnih izzivov. 


Bojim pa se, da so razmere daleč od pomirjajočih. Ob ponovnem nenadnem porastu iregularnih migracij še vedno ni na voljo hitrih in učinkovitih odzivnih mehanizmov. Menim, da so doslej sprejeti ukrepi le obliž na krvavečo rano. Brez skupnega razumevanja vprašanja migracij s strani vseh držav članic na osnovi solidarnosti in odgovornosti znotraj Evropske unije ne vidim svetle prihodnosti. 


Bistveno več napora je treba vložiti tudi v stabilizacijo razmer v soseščini oz. odpravljanju vzrokov iregularnih migracij v državah izvora. Ob kompleksni migracijski situaciji, ki je sledila prav tako zahtevnemu reševanju finančno-ekonomske krize evro območja, je preteklo leto zaznamovala tudi referendumska odločitev Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije. Po prvem šoku je čas za streznitev. Potreben je temeljit razmislek o tem, kako približati Evropsko unijo in njene dosežke državljanom. Kaj so ključni izzivi Evropske unije in kakšne rešitve imamo na voljo? Ne nazadnje, kakšno Evropsko unijo pravzaprav želimo? Intenzivne razprave o prihodnosti Evropske unije v drugi polovici preteklega leta so pokazale, da je stanje daleč od želenega. Po drugi strani pa tudi, da obstaja skupna volja za gradnjo močne in učinkovitejše skupnosti. V letu, ko bomo praznovali 60. obletnico podpisa Rimske pogodbe, je treba narediti konkretne korake v tej smeri. Kot sem že večkrat izpostavil, osnova mora biti razumevanje, da Evropska unija ni le unija skupnih ali sorodnih interesov, temveč predvsem unija skupnih ali sorodnih vrednot. Tudi zaradi tega je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir. Demokracija, človekove pravice, mir in sprava so v osrčju projekta evropskega povezovanja, ki je zgodovinski dosežek in zgled preostalemu svetu. Pravzaprav imamo v Evropski uniji le dve možnosti: da nadaljujemo s skupno potjo razvoja na temelju demokratičnih vrednot in humanizma ali pa da ponovimo napake iz naše konfliktne evropske zgodovine.


Ob vseh prizadevanjih za nadaljnji skupni razvoj moramo vse države članice in še posebej evropske institucije najti tudi prave načine, da se državljanom ustrezno predstavijo prednosti in dosežki Evropske unije, zaradi katerih ne nazadnje toliko ljudi želi priti k nam.


V letošnjem letu v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico uvedbe evra in dejanskega vstopa Slovenije v schengensko območje. Tako evro kot Schengen štejeta med največje dosežke Evropske unije. Na teh dosežkih je treba graditi. Delujoča in v prihodnost usmerjena Evropska unija je za Slovenijo, kot eno izmed najbolj integriranih članic, ključnega pomena. Razumemo jo kot zagotovilo miru, stabilnosti in napredka na naši celini. Ravno zato bomo še naprej med aktivnimi državami, ki podpirajo iskanje rešitev za učinkovitejšo migracijsko politiko, boljši nadzor na zunanjih meja Evropske unije, tesnejše sodelovanje na področju varnosti, v prihodnost usmerjeno skupno politiko modernizacije, rasti in zaposlovanja ter ustvarjanje priložnosti za mlade. Gre za odločitve v dobro naših državljanov.


Spoštovani,


kar zadeva bilateralno diplomacijo, si v prvi vrsti želimo urejenih odnosov s sosedami. Leto pred nami bo v tem pogledu še posebej pomembno. Iskreno upam, da bo kljub težavni situaciji rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško po odločitvi Arbitražnega sodišča omogočila boljše sodelovanje med državama. Slovenija bo razsodbo Arbitražnega sodišča  spoštovala. Pričakujemo, da bo tako vendarle ravnala tudi Hrvaška in da bo k temu, v smislu zagovarjanja vladavine prava in spoštovanja odločb mednarodnih institucij, pripomogla tudi mednarodna skupnost. Kajti ta razsodba ne bo vplivala le na odnose med dvema sosedama, članicama Evropske unije, temveč tudi na reševanje podobnih zadev v regiji. In teh ni malo. 


Za stabilnost na Zahodnem Balkanu, ki je v naši neposredni soseščini in je za Slovenijo strateškega pomena, je potrebna jasna evro-atlantska perspektiva držav te regije. Sploh sedaj, ko se Evropa sooča z novimi varnostnimi in migracijskimi izzivi. Slovenija bo s svojim znanjem in izkušnjami še naprej na voljo za pomoč regiji. Želimo si, da bi potrebni reformni procesi v teh državah tekli brez nepotrebnih zastojev.   


Slovenija bo še naprej gojila odnose tudi z najmočnejšimi političnimi in gospodarskimi silami ter skupaj z njimi iskala priložnosti za krepitev političnih, gospodarskih in drugih stikov. Po volitvah v ZDA so oči mednarodne skupnosti uprte v oblikovanje administracije in ugibanja o spremembi ameriškega delovanja v mednarodni skupnosti. Pričakujem, da bodo ZDA nadaljevale s tradicijo uveljavljanja demokratičnih vrednot ter promoviranja miru in človekovih pravic v svetu. Slovenija verjame v partnerstvo z ZDA. 


Multilateralna diplomacija je za manjše države, kot je Slovenija, pomemben forum za naslavljanje globalnih vprašanj. 22. maja letos bomo obeležili 25. obletnico vstopa v Organizacijo združenih narodov (OZN). S članstvom v OZN se je za našo državo dejansko končal formalni proces mednarodne uveljavitve neodvisnosti in suverenosti. Gre za pomemben mejnik, zato 22. maj z razlogom obeležujemo tudi kot dan slovenske diplomacije. Ponosni smo lahko, da Slovenija pušča vsebinski pečat v svetovni organizaciji z aktivnim delovanjem na posameznih področjih, kot so npr. človekove pravice, mednarodno pravo, trajnostni razvoj ter mednarodni mir in varnost. 


Prepoznavni smo tudi zaradi naše aktivne udeležbe v mednarodnih operacijah in misijah, bodisi v okviru OZN, EU ali Nata. Naj ob tem omenim, da smo po nekaj letih stalnega upadanja izdatkov za obrambo končno uspeli zaustaviti ta negativni trend. Nominalno so se obrambni izdatki celo nekoliko povečali. Slovenija mora zagotoviti rast obrambnih izdatkov in nadaljevati s potrebnimi reformami na področju  obrambe. K temu je vlada zavezana, vendar sprememb ni mogoče izpeljati na hitro. Proces, ki že poteka, bo postopen. 


Spoštovani,


naj ob koncu naslovim še nekaj aktualnih mednarodnih tem. Vojna v Siriji je v prejšnjem letu dosegla katastrofalne razsežnosti. Odsotnost politične volje je  še dodatno otežila iskanje rešitve. Kot da podobne izkušnje iz preteklosti niso dovolj. Grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in enormno trpljenje civilistov se morajo čim prej končati. Nedavni soglasni sprejem resolucije Varnostnega sveta 2336 o prekinitvi ognja v Siriji je žarek upanja v to smer. 


Da mir ni nekaj samoumevnega niti na evropski celini, priča situacija na vzhodu Ukrajine. Konflikt traja, razmere so nepredvidljive, humanitarna situacija pa zaskrbljujoča. Mednarodna skupnost, na čelu z Evropsko unijo, mora nadaljevati s svojimi aktivnostmi za rešitev krize. Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Od obeh strani, tako ukrajinske kot ruske, pričakuje izvajanje sporazumov iz Minska. Na to so tudi vezane sankcije Evropske unije proti Rusiji. Menim, da  je v interesu vseh, da se sankcije končajo. Ko bodo izpolnjeni znani pogoji, bo Slovenija, ki z Rusijo goji tradicionalno dobre odnose, ukinitev sankcij pozdravila, a za zdaj ti pogoji še niso izpolnjeni.


Spoštovani,


bodite aktivni še posebej pri promociji naše države v svetu, spodbujanju prijateljskih odnosov, spodbujanju gospodarskega, kulturnega in drugih oblik sodelovanja. Ponovno se želim zahvaliti vsem vam za vaša prizadevanja v dobro Slovenije. Želim vam srečno in uspešno leto 2017. 


Kolegu Josephu pa želim uspešno predsedovanje Evropski uniji. Malta je pred zahtevno nalogo, a verjamem, da ji boste kos v vseh pogledih. Pri tem pa lahko vedno računate tudi na našo pomoč.

ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi

Predsednik vlade na družbenih medijih