Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

Premier dr. Cerar na Dnevih slovenskih bančnikov

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar se je danes udeležil strokovnega srečanja “Dnevi slovenskih bančnikov", kjer je zbrane tudi nagovoril:

Spoštovani,

v veliko čast mi je, da lahko nagovorim vaše stanovsko združenje, kjer ste zbrani najboljši bančniki, ki delujete v slovenskem prostoru. Vaše strokovne razprave so neprecenljiv prispevek, ki ga Združenje bank Slovenije prispeva v naš finančni prostor. Za ta prispevek se vam zahvaljujem in vam želim konstruktivno razpravo v nadaljevanju srečanja.

Slovensko bančništvo je vrsto let veljalo za eno najbolje razvitih dejavnosti v Sloveniji. Ob prehodu v samostojnost in neodvisnost, ter vsa nadaljnja leta, je bančni sistem nudil nujno podporo slovenskemu gospodarstvu. S tem je postal nepogrešljiv za slovenski izvozni del gospodarstva in ključen pospeševalec izvoza kot temeljne slovenske razvojne paradigme ter uspešne gospodarske rasti in razvoja nove države.


Banke ste razpolagale s t.i. informacijskim kapitalom, ki ga niste pridobile »čez noč«, pač pa je bil ta kapital rezultat več desetletnega načrtnega in odgovornega dela. Takrat se je izkazalo, kako pomembno je bilo, da smo imeli dobro razvite posnemanja vredne bančne prakse, ki so znale identificirati in vzeti pod drobnogled čim več dobrih projektov, jih preučiti in oceniti ter na koncu tudi finančno podpreti. Za kaj takega je obstajalo potrebno znanje - tako v finančnih ustanovah, kot med inženirji v podjetjih, ki so ga bila sposobna uporabiti.


Žal je sledilo obdobje nerazumno prenapihnjene gospodarske rasti (t.i. balona), ter nato leta globoke gospodarske in finančne krize, ki je najbolj prizadela prav bančni sektor in preko njegove vpetosti v vse pore gospodarstva tudi Slovenijo kot celoto. Soočili smo se s t.i. bančno luknjo, tudi zaradi nepravočasnega in prevečkrat slabo premišljenega ukrepanja.

Sledila je naraščajoča brezposelnost, mladi so odhajali v tujino, država se je prekomerno zadolževala. Imeli smo visoko negativno gospodarsko rast, politično šibke vlade, ki kar trikrat zapovrstjo niso uspele dokončati mandata. Zdelo se je, da Slovenija zaradi številnih slabih praks postaja družba, v kateri človek ni več cilj in vrednota, pač pa pogosto le še sredstvo tistih, ki jih vodi predvsem pohlep po oblasti in denarju.

Pred tem je po uspešni vključitvi Slovenije v EU, NATO, OECD in druge mednarodne institucije je nekako prevladal občutek kot, da smo dosegli vse svoje temeljne cilje. Na trenutke se je zdelo kot, da ne vemo kako naprej. Kakšen naj bo naš prihodnji razvoj? Morda tudi zato toliko slabih praks in dezorientoranosti oz. napačnih usmeritev.

Ko sem skupaj s političnimi somišljeniki oblikoval stranko SMC in vstopil v politiko, sem si za cilje zadal predvsem politično stabilnost, pravno državo, dobro gospodarjenje z državnim premoženjem in kot posledico vsega tega višjo kakovost življenja za nas vse.

Vesel sem, da smo kot vodilna stranka v vladi dosegli premike na ključnih področjih in da lahko sedaj, v nagovorih kot je današnji, ugotavljam, da se Slovenija po teh težkih letih finančne, gospodarske in socialne krize postavlja nazaj na svoje noge, na pred-krizne ravni, ki jih sedaj že presegamo. Imamo visoko rast investicij in zaposlenosti ter večje zaupanje potrošnikov. Krepi se stabilna gospodarska rast in optimizem, ki se v zadnjih treh letih postopno, a vztrajno vrača v slovensko gospodarstvo in družbo. Tak rezultat nam daje pogum in kaže, da imamo v Sloveniji dovolj domačega znanja in sposobnih podjetij, da lahko izkoristimo razpoložljive potenciale.

V vladi se zavedamo, da z našo vizijo razvoja in aktivnostmi dajemo zelo pomembne signale bančnemu sistemu. Prepričan sem, da ste tudi vi med tistimi, ki se zelo dobro zavedajo pozitivnega učinka široko zasnovane kvalitetne in trajnostne gospodarske rasti na vse tržne udeležence. Višja in kvalitetna gospodarska rast je namreč eden od ključnih pogojev izboljšanja javnih financ, povečevanja blaginje in kvalitete življenja ljudi, sedanje in prihodnjih generacij.

Takšna vizija od nas zahteva, da se lotevamo projektov na daljši rok kot je mandat ene vlade. Nekaj kar v mandatih prejšnjih vlad, žal, ni bila nujno praksa.

V treh letih te vlade smo torej pokazali kakšen preobrat je možno narediti kadar vlada zagotavlja politično stabilnost in ima pred očmi predvsem eno - dobrobit ljudi. Ob tem nam je v veliki meri uspelo vrniti v politiko kulturo dialoga in odpraviti politiko delitev in izključevanja.

Slovenija je storila korak naprej z nekaterimi pomembnimi reformami, denimo še posebej v sodnem sistemu, kjer smo v veliki meri odpravili sodne zaostanke, ter na področju javne uprave. Izboljšave v javni upravi tako že vidno odpravljajo administrativne ovire in krajšajo postopke. Na tem področju s polno paro delamo naprej. Na primer, v prejšnjem tednu smo sprejeli paket treh zakonov s področja gradenj in urejanja prostora. Bistvo nove zakonodaje je prav v racionalnejših in krajših postopkih.

Veliko aktivnosti smo namenili tudi bančnemu sektorju. Izvedeni ukrepi se ne nanašajo zgolj na aktualne konsolidacije,  privatizacije in aktivnosti v zvezi z zavezami, danimi v postopku odobritve državne pomoči za NLB in Abanko, temveč velja omeniti tudi celovito prenovo zakonodajnega okvirja za področje bančništva, kot posledice vzpostavitve bančne unije na ravni EU. Pri tem se zavedamo, kako pomembno je, da kljub obsežnim in neprestano spreminjajočim se regulatornim zahtevam zagotovimo njihovo preglednost, jasnost in pravočasno ter aktualno izvedbo.

Vse te aktivnosti so zaznale tudi mednarodne bonitetne hiše, ki so bonitetne ocene naše države pomembno izboljšale in jih še izboljšujejo, kar pozitivno vpliva na banke in vse tržne udeležence.  

Pred nami pa so še številni izzivi. Kljub dobrim rezultatom moramo, tako kot vsa leta prej, še naprej nadaljevati s postopno javnofinančno konsolidacijo in skrbno upravljati s proračunskim denarjem, z denarjem državljanov, hkrati pa posebno pozornost namenjamo področjem, ki so bila zaradi varčevanja v zadnjih letih najbolj prikrajšana.

Ključne prioritete, ki smo si jih zadali pri zadnjem proračunskem načrtovanju so znanost, varnost, zdravje in infrastruktura. Še naprej bomo nadaljevali z davčnim prestrukturiranjem, ki bo še dodatno izboljšalo konkurenčnost naših podjetij.

Prav tako pa se soočamo z novo dobo digitalizacije, ki se bo dotaknila vseh segmentov družbe. Zato smo zgradili enega najsodobnejših državnih računalniških oblakov in posodobili državno komunikacijsko hrbtenico, ki že služita kot infrastrukturni temelj za nov razvojni preskok državne informatike.

Kvalitetna infrastruktura je bila, je in bo vedno eden odločilnih koščkov v mozaiku gospodarsko uspešnih držav z visoko kakovostjo bivanja njenih prebivalcev. V današnjem času dobra infrastruktura ne predstavlja več zgolj kvalitetnih cestnih in železniških povezav, kot nekoč, temveč vedno bolj tudi dobro digitalno infrastrukturo širokopasovnih in pametnih omrežij, ki bodo omogočala povezljivost in popoln izkoristek tehnoloških izumov ter nov tehnološki preskok države kot celote.  

Naša demografska gibanja (namreč) terjajo odgovoren odziv do prihodnjih generacij. Vlada se ves čas zaveda, da je krepitev potenciala za rast mogoča. Angažiranje domačega znanja in tradicionalno bogatih izkušenj naših ljudi, naravnih danosti (npr. naša voda, gozdovi in les), geostrateškega položaja, boljše izkoriščanje infrastrukture, povečevanje zaposlenosti na temelju višje produktivnosti, mednarodno sodelovanje na področju investicij (naj omenim le Magno - največjo greenfield investicijo v samostojni Sloveniji), drugi tir, širokopasovna in pametna omrežja, energetska sanacija stavb - vse to so temelji za krepitev potenciala rasti, brez pregrevanja, »balonov« ali visoko negativnih rasti.

Zavedati pa se moramo, da so vsi ti dejavniki projekti med seboj povezani. Na primer, brez kvalitetne, zanesljive in okolju prijazne električne energije ne moremo izkoristiti celotnega potenciala drugega tira. Konec septembra smo tako opravili otvoritev hidroelektrarne Brežice, največjega infrastrukturno/energetskega okolju prijaznega projekta, ki se je v tem mandatu izvajal v Sloveniji. In z razvojnimi projekti, kot je bil ta, bomo nadaljevali.

Banke bodo imele tudi zaradi takšnih projektov (npr. širokopasovna in pametna omrežja) bistveno boljše okolje za digitalizacijo. Pri tem pa se je treba zavedati, da vsega ni mogoče digitalizirati. To velja na primer za dokončne ocene kreditnega tveganja komitenta, pri čemer se ne moremo zanašati le na ocene pridobljene s pomočjo računalniških algoritmov. Bistveno je, da procesov ne digitaliziramo samo zaradi procesov samih, ampak tudi in predvsem zaradi zagotavljanja uspešnega poslovanja in delovanja ter višje kakovosti življenja ljudi. Digitalizacija pa mora vedno imeti človeški smoter in obraz.

Slovensko bančništvo je imelo v svoji zgodovini vzpone in padce. Navkljub vsemu sem trdno prepričan, da tudi za slovensko bančništvo velja latinski rek per aspera ad astra, torej skozi trnje do zvezd.    

Kljub temu, da sedaj politika vstopa v najbolj aktivno predvolilno obdobje, si bom kot predsednik vlade še naprej prizadeval, da bo vlada s svojimi podsistemi zavzeto delala do konca mandata in pri tem ustvarjala čim boljše pogoje in razmere za delo vlade, bank in drugih družbenih sistemov v prihodnjih letih.

Hvala.

ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi

Predsednik vlade na družbenih medijih