Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

Predsednik vlade: »Danes se sprašujemo iz toplih naslonjačev, ko živimo v miru in v drugačnem svetu, kako je možno, da so se takšne stvari dogajale.«

Predsednik vlade se je udeležil žalne slovesnosti v spomin in poklon 100 »frankolovskim žrtvam«. Dogodek, ki se je zgodil tik pred koncem 2. svetovne vojne, velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Premier je v nagovoru poudaril pomembnost narodnoosvobodilnega boja in spomnil na posledice spreobračanja zgodovine. 

  

Uvodoma je spomnil na vse grozote, ki jih je prineslo 20. stoletje – od obeh svetovnih vojn do povojnih konfliktov. »Danes, ko smo se zbrali na tem mestu, da se spomnimo 100 žrtev, ki so dale svoja življenja ob koncu 2. svetovne vojne, se sprašujemo, kako je mogoče, da je prihajalo do takšnih zločinov. Danes se sprašujemo iz toplih naslonjačev, ko živimo v miru in v drugačnem svetu, kako je možno, da so se takšne stvari dogajale.«

  

Spomnil je na nedoumljivost zločina na Frankolovem, ko je za smrt enega nemškega funkcionarja moralo umreti 100 ljudi na grozljiv način, in na nacistično in fašistično ideologijo, ki sta imeli samo en cilj – uničevati druge narode ter sebi omogočiti t. i. lebensraum na račun drugih. 

  

»Noben narod nima pravice posegati v pravice in svobodo drugega naroda. Zato me danes še toliko bolj boli spreobračanje zgodovine, ko nekateri pravijo, zakaj smo se uprli. Mar bi počakali in bi drugi to naredili namesto nas. Ne, vsak državljan in vsaka državljanka sta dolžna ob takih dogodkih stopiti skupaj in se boriti za svobodo svojega naroda. Zato nikoli ne bomo dopustili, da narodno osvobodilni boj, kljub takim poskusom, postane nevreden. Bil je točno to, kakršno ime nosi – narodnoosvobodilni boj z vsemi svojimi napakami in tudi zločini. Bilo je vendarle veličastno in častno dejanje za osvoboditev svoje domovine.«

  

V nadaljevanju je še dodal, da ni dilema, »ali smrt fašizmu ali hoditi v cerkev«. »Tudi vera v svojem bistvu ne uči slabega. Če smo ljudje, če smo pošteni ljudje, bomo vedno delati za to, da ne bomo sejali razdora, da ne bomo delali sovražnikov v lastnem narodu. To je dolžnost in pravica vseh nas.« 

  

Zaključil je z mislimi, da nas tako ta dogodek kot mnogi drugi spominjajo in opominjajo. Tudi danes še vedno potrebujemo slovensko vojsko, še vedno potrebujemo domoljubje, še vedno potrebujemo zavedanje, da smo Slovenske in Slovenci, in zadevanje, da če bi spet prišlo do česa takšnega, bi spet stopili skupaj, tako kot smo leta 1991. »Danes imamo svojo državo, ne uničujmo je z nepotrebnimi prepiri o tem, kdo nosi zvezdo in kdo ne. Zvezda je bila takrat simbol boja, in tega se danes ne da spremeniti.«

  

Ob koncu si je predsednik vlade ogledal tudi muzej – stalno zbirko, ki se nahaja v muzejski hiši nasproti grobov »100 frankolovskih žrtev«. 

Frankolovski zločin je poboj stotih Slovencev v Grabnu pri Stranicah pri Frankolovem 12. februarja 1945, ki so ga izvedli nemški okupatorji. Frankolovski zločin je bil povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Okupator je na jablane ob cesti, kjer se je predhodno zgodil napad na Antona Dorfmeistra, obesili 99 ljudi, eden pa je bil ustreljen na begu pred obešanjem. Velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Zgodil se je komaj tri mesece pred osvoboditvijo.


ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi