Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

Predsednik vlade se je v Ozrenju poklonil padlim civilistom in partizanom

 

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Ozrenju udeležil slovesnosti v spomin na 75. obletnico pomora civilistov in partizanov v tem kraškem zaselku. Pred spominskim obeležjem padlim v Ozrenju je položil venec, v Renčah pa je nagovoril zbrane.

 

Premier je uvodoma spomnil, da je bil pred 75 leti ta kraj kraj zločina, tragedije, kraj solza in velikega gorja slovenskega naroda. Vendar je ta dogodek samo eden v nizu trpljenja, ki ga je Primorska doživljala že v 20. letih prejšnjega stoletja in do druge svetovne vojne. Strašni zločin v Ozrenju je, po besedah premierja, primerljiv z najhujšimi zločini v drugi svetovni vojni.

 

Spomnil je tudi, da so bile najbolj zagrizene SS-divizije, ki so verjele v to sprevrženo ideologijo in povzročile velik pokol tudi pri Adreatinskih jamah v Rimu. 

 

»Tega se spominjamo tudi zato, ker so danes z nami naši italijanski kolegi. In SS-divizije so vztrajale do konca in želele uničiti naš in še mnoge druge narode. Zato naj si ne delajo utvar tisti, ki mislijo, da če partizanskega odpora ne bi bilo, da bi živeli lepše in bi bili danes na strani zmagovalcev. Italijanski in slovenski partizani so takrat reševali čast obeh narodov. Vedeli so, da fašizem in nacizem ne pomenita nič dobrega za prihodnost sveta.«

 

Nadaljeval je, da se danes po toliko letih spet rojevajo podobne ideje po Evropi. »Spet bi nekateri radi obujali ideje, ki drugim narodom ne priznavajo obstoja. Nekateri radi blatijo svojo domovino in jo tožijo v tujini. Vendar ne bodo uspeli. Zato ker je slovenski narod odločen in ker ve, da je preveč krvi preteklo za to domovino, za to našo svobodo. Preveč je krvavela ta domovina, da bi lahko poslušali danes oživljanje teh idej in da nam bi nekateri dopovedovali, da nismo domoljubi, ker imamo zadaj prapore z zvezdo.«

 

»Kdo ima pravico deliti narod na domoljube in nedomoljube in trditi, da so eni na pravi strani in drugi na napačni. Vemo, kakšna je zgodovina bila, vemo, katera je bila prava stran z vsemi svojimi slabostmi, tudi povojnimi zločini, in to smo 100- in 100-krat že priznali, pa vendarle nekateri tega nočejo slišati. Vojna je vedno zlo in vojne slovenski narod nikoli ni hotel. Vedno smo bili v družbi drugih narodov pohlevni, kot je napisal že Cankar: 'Hlapci! Za hlapce rojeni …'«

 

Po mnenju premierja je prav 20. stoletje večkrat dokazalo, da Slovenci nismo bili, nismo in nikoli ne bomo hlapci, »čeprav so med nami tudi nekateri, ki hitro gredo kam drugam in rečejo, da je kakšna druga država boljša. Ampak večina nas pa je takih, ki imamo radi to Slovenijo, ki jo cenimo in ki jo želimo takšno tudi ohraniti. Slovenija je naša država, je za nas najlepša država na svetu. To so vedeli tako Rudolf Maister leta 1918 kot pripadniki društva TIGR, slovenski borci, in to so vedeli tudi veterani vojne za Slovenijo.«

 

»Zato so dali tudi svoja življenja, zato imamo danes tudi vojne invalide. Zato da nas nekateri danes v slovenskem jeziku obtožujejo nedomoljubja. Tega ne bomo sprejemali, dokler bo ta vlada. Ta vlada je delala in bo delala za ljudi.«

 

»Delamo za slovenski narod, sporočamo pa tudi vsem sosednjim državam, da želimo biti prijatelji, da želimo imeti dobre odnose in da cenimo vsa skupna prizadevanja ter da si nikoli več ne želimo meja. Sporočamo pa tudi vsem tistim posameznikom, ki ne spoštujejo evropskih norm in ki želijo obujati kakšne drugačne prakse, da bomo vedno z dvignjeno glavo povedali, kaj nas moti. Kajti vedno je potrebno odločno povedati, kadar se posega v pravice slovenskega naroda in kadar se ne dela v evropskem duhu.«

 

Spomnil je še, da si želimo sobivanja in sožitja, za kar se moramo vsi truditi. »In zato sem vesel, da ta proslava danes goji druženje, prijateljstvo in tudi obujanje na težke, a vendarle slavne dogodke v slovenski zgodovini. Kajti slovenska zgodovina je polna težkih, krvavih dogodkov, daje pa nam veliko čast in tudi veliko poguma ter elana za naprej. Kajti tisti, ki so padli za to domovino, so nam zgled, kako se je potrebno boriti zanjo. Vprašajmo se vedno, če pride spet do tega, ali smo pripravljeni dati življenje za domovino. Jo ljubimo tako, da bi se odločili tako, kot je prav? Če si na to vprašanje odgovorimo pozitivno, potem smo pravi domoljubi.«

 

»Zato da do tega nikoli več ne bi prišlo, pa se moramo tisti politiki, ki smo zmerni, ki želimo evropsko usmerjenost Slovenije in ki si želimo odprto in prijazno Evropo za vse njene prebivalce, prizadevati vsak dan. Slovenija bo vedno na pravi strani zgodovine.«

 

 

Ozrenj je slikovit in zanimiv zaselek v občini Renče-Vogrsko z zanimivo zgodovino, ki sega že v čas Rimljanov. Med drugo svetovno vojno so imele v tej vasici svoj domicil partizanske karavle, ki so povezovale odporniško gibanje. Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 in nemški zasedbi našega ozemlja je 9. korpus organiziral v Ozrenju pomembno karavlo, sestavljeno pretežno iz italijanskih partizanov. Njena glavna naloga je bila povezava z italijansko odporniško organizacijo. Kljub preverjenim in zanesljivim ljudem pa se je uspelo nemški špionaži, ki se je opirala tudi na italijanske fašistične sodelavce, dokopati do natančnih podatkov o Ozrenju. Dobro izurjena enota okoli 40 vojakov SS-divizije Prinz Eugen iz Gradišča ob Soči je 20. maja 1944 zjutraj ukanila stražarje in udrla v vas ter blokirala izhode in napadla na hitro organizirano partizansko obrambo. V napadu so okupatorji ubili tri civiliste ter štiri partizane (tri »gardibaldince« in slovenskega partizana – kurirja). Dva partizana so zajeli; enega izmed njih so kasneje v centru Renč obesili z okna poslopja fašistične policije. Ta napad velja za največjo tragedijo med drugo svetovno vojno v Renčah.


ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi