Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

Premier: »Pekrski dogodki so nam dali poguma in zaleta nadaljnjim dogodkom«

 

Pred Izobraževalnim centrom v Pekrah je potekala osrednja proslava ob 23. maju, spominskem dnevu mestne občine Maribor. Na ta dan pred osemindvajsetimi leti so se pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in zavedni krajani okoliških krajev ter mest odločno zoperstavili načrtom tedanje Jugoslovanske ljudske armade, ki je z orožjem poskušala preprečiti slovenski osamosvojitveni proces. O pomenu pekrskih dogodkov in pomembnosti  enotnosti v slovenski zunanji politiki v današnjem času je spregovoril predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec.

 

Pred številnimi udeleženci pekrskih dogodkov in drugimi gosti slovesnosti je premier dejal, da se »danes spominjamo prelomnih trenutkov slovenske zgodovine, ki se niso zgodili kar čez noč, ampak se je zgodilo prej še kar nekaj procesov. 80. leta so počasi nakazovala razpad federacije, sistem ni več deloval in takrat je bila velikosrbska politika odločena, da se bo v Jugoslaviji začela ustvarjati Velika Srbija. Bile so težnje po zamenjavi vodstev in nekaj republiških vodstev je bilo tudi zamenjanih. Take želje so bile tudi, da bi se to zgodilo v Sloveniji. Spomnimo se leta 1989, ko naj bi 1. decembra potekal tako imenovani Miting resnice. Takrat je slovenska milica v znani akciji »Sever« preprečila to dejanje, in to je bilo veliko dejanje na poti do slovenske osamosvojitve. Potem so si dogodki sledili z bliskovito naglico. Seveda se je marsikaj zgodilo še prej, ampak tega maja, ki ga praznujemo danes, ne bi bilo brez poguma in brez odločitve slovenske politike, da bo Slovenija od takrat naprej živela samostojno, tako kot si želimo vsi narodi tega sveta.«

 

»Pekrski dogodki so bili uvod v slovensko osamosvojitev in takrat so se napetosti stopnjevale. Kot pozeba uniči cvetove v maju, tako je želela Jugoslovanska ljudska armada uničiti mlado idejo o novi državi, o osamosvojitvi. Toda volja, enotnost in pogum so prevladali. In takrat je bila Jugoslovanska ljudska armada prvič ustavljena, tukaj v Pekrah. Takrat so naborniki, ki so služili kot prva generacija, bili še nemočni. To še ni bila tista slovenska vojska, ki jo poznamo danes, bil pa je njen zametek in s pomočjo Teritorialne obrambe, ki je pred kratkim praznovala petdeset let, je bila prvič ubranjena samostojnost, da je lahko potem junija zaplapolala slovenska zastava na Trgu republike. Takrat je bila tudi dejansko razglašena samostojna država, čemur je sledila desetdnevna vojna. Ti dogodki so znani, vendar nobena osamosvojitev in nobena samostojna država ni plod samo nekaj ljudi, ampak je plod sodelovanja in odločitve celotnega naroda,« je še dodal.

 

V nadaljevanju nagovora je premier opozoril, da imamo Slovenci burno, a hkrati veličastno zgodovino. Spomnil je na velika dejanja generala Rudolfa Maistra leta 1918 in na upor proti okupatorju v času druge svetovne vojne ter izpostavil, da so vsi ti dogodki zahtevali ogromno žrtev, da lahko danes uporabljamo svoj, slovenski jezik.

 

Po besedah premierja je »prva žrtev Josef Šimčik, ki je bil prva žrtev slovenske osamosvojitve, civilist, ne dolžen ne kriv, nakazala, da bo slovenska osamosvojitev vendarle krvava, saj razuma na jugoslovanski strani ni bilo.«

 

Nadalje je ponosno nanizal uspehe Slovenske države po osamosvojitvi, vključno s hitrim vključevanjem v mednarodne integracije, kot sta Evropska unija in NATO. Ob tem je pozval k večji enotnosti slovenske politike pri naši skupni zunanji politiki ter dodal, da bi »morala biti predvsem delujoča v interesu svoje lastne države. V Sloveniji manjka skupne, enotne zunanje politike. Na zunaj moramo nastopati enotneje, odločneje in predvsem gledati na slovenski interes. Ne delajmo se manjše, kot smo. Zato ni nepomembno, da smo evropsko usmerjeni in da gledamo na to, da bo v Evropi boljše, ne pa da smo spet priča vračanju nekaterih idej, ki imajo celo ozemeljske težnje. To je treba odločno zavrniti, če ne zaradi drugega, tudi zaradi tistih, ki so padli za to domovino.«

 

V zaključku nagovora je predsednik vlade vsem navzočim čestital ob obletnici pekrskih dogodkov, ki so »dali poguma in zaleta nadaljnjim dogodkom«, ter zaželel »veliko narodnega ponosa in ne nacionalizma, ampak pristnega domoljubja, da bomo slavili in častili tisto, kar je naše«, ter poudaril, »da se nikoli ne sramujmo, da smo Slovenci«.

 

V okviru proslavljanja tokratnega mestnega praznika, občina Maribor ima sicer skupaj štiri mestne praznike, so se odvijale še druge prireditve. Organiziran je bil 28. spominski pohod od Izobraževalnega centra v Pekrah do vojašnice generala Maistra, kjer so si številni pohodniki lahko ogledali sodobno vojaško tehniko na Dnevu odprtih vrat vojašnice, Maistrov kviz v Kadetnici Maribor ter nogometni turnir.

 

Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je 23. maja 1991 s silo skušala uveljaviti svojo voljo v učnem centru v Pekrah. Obkolila ga je z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov, ki ji je bilo v tistem času tam nastanjenih 120. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti – pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, občan Miklavža pri Mariboru Josef Šimčik. Pekrske dogodke, kakor poimenujemo opisano širše dogajanje v Pekrah in okolici, spremlja celovita zgodba naprej načrtovane akcije vodstva JLA, da z demonstracijo vojaške sile v Pekrah pri Mariboru in širši okolici vojašnic JLA v Mariboru poseže v miren proces osamosvajanja Republike Slovenije ter ga ob morebitnem spopadu s takratno Teritorialno obrambo (TO) tudi s silo zavre in prepreči. Na drugi strani pa se je pokazal resen namen, da bodo Slovenke in Slovenci to, kar so izglasovali na plebiscitu, tudi dejansko izvedli. In ne samo, da bodo izvedli, ampak da je ta korak Slovenija sposobna in odločna tudi zavarovati, kar se je v nadaljnjih tednih leta 1991 tudi zgodilo.

 

 


ČASOVNO OBDOBJE

Potrdi