Vlada RS je na današnji seji sprejela Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo, ki ga bo Ministrstvo za gospodarstvo posredovalo Evropski komisiji prek Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji. Vlada je naložila Ministrstvu za gospodarstvu, da za Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije v okviru Resolucije o nacionalnem energetskem programu izvede celovito presojo vplivov na okolje po direktivi 42/2001 ES do 31. 12. 2010 in program ustrezno prilagodi glede na ugotovitve okoljskega poročila.
DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (Direktiva 2009/28/ES) določa, da mora vsaka država članica sprejeti Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo (AN-OVE) za obdobje 2010-2020. V teh načrtih je treba določiti nacionalne cilje držav članic za deleže energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje v letu 2020.
V skladu s tretjim odstavkom četrtega člena Direktive 2009/28/ES so morale države članice do 31. decembra 2009 objaviti in Evropski komisiji (Komisija) poslati Napoved o ocenjenem presežku pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov, ter oceno možnosti za skupne projekte do leta 2020. Ministrstvo za gospodarstvo je skupaj z ustreznimi zunanjimi eksperti pripravilo oceno presežkov proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Končna ocena je vsebovana v predloženem Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo.
V drugem odstavku devetnajstega člena Direktive 2009/28/ES je določeno, da je bilo potrebno do 31. 3. 2010 izdelati seznam območij, na katerih se bodo lahko uporabile privzete vrednosti za pridelavo biogoriv in tekočih biogoriv (Seznam). Resorno ministrstvo -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo zahtevani seznam.
Direktiva 2009/28/ES določa, da mora Slovenija do 30. junija 2010 Evropski komisiji predložiti AN OVE. Komisija bo ocenila AN OVE ali spremenjeni AN OVE in se lahko odzove s priporočilom. V skladu z Direktivo 2009/28/ES je Komisija Evropskih skupnosti (Komisija) sprejela Odločbo Komisije št. C(2009) 5174 o sprejemu predloge za nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo, ki vključuje minimalne zahteve Direktive 2009/28/ES in je naslovljena na države članice. V skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES je uporaba te predloge obvezna.
Ministrstvo za okolje in prostor je dobilo pisno opozorilo Evropske komisije, da akcijski načrt po direktivi 2001/77/ES o vzpodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije zapade pod določila direktive 42/2001 o presoji vplivov planov in programov na okolje, saj gre za program s področja energetike in ga sprejme pristojni organ, vsebuje pa tudi podlago za projekte, ki zapadejo pod določila direktive 85/337/ES o presoji nekaterih javnih ali zasebnih projektov na okolje ter lahko pomembno vplivajo na območja določena po direktivi 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Pri tem je predložilo tudi podoben tožbeni primer, kjer je sodišče že odločilo o podobnem programu, da je zanj presoja potrebna. Vlada Republike Slovenije mora sprejeti zavezo predlagano, v 2. točki sklepa, ustrezna presoja pa se izvede v okviru Nacionalnega energetskega programa.
Smernice za delovanje RS do Zahodnega Balkana predstavljajo podlago in vzvod za okrepljeno in bolj koordinirano delovanje RS na Zahodnem Balkanu. Definirajo prednostna področja in ukrepe, ki bi bili potrebni za učvrstitev pozicije RS na Zahodnem Balkanu, predvsem z bolj usklajenim in koordiniranim nastopanjem vseh subjektov, tako državnih kot gospodarskih in drugih. Končni cilj je ustvarjanje ugodnega okolja na Zahodnem Balkanu za zastopanje slovenskih nacionalnih interesov in za slovensko gospodarstvo ter prispevanje k trajni stabilnosti celotne regije. Cilj Smernic za delovanje RS do Zahodnega Balkana je tudi identifikacija in odprava notranjih administrativnih ovir v RS v odnosih do regije, s čimer bi pospešili gospodarske, ekonomske, socialne in komunikacijske tokove z regijo ter posledično utrdili - in hkrati obnovili - povezanost Balkana, tako iz pozitivnih izkušenj nekdanje skupne države kot tudi iz odnosov, ki so jih sosednje države z njo tradicionalno imele.
Za potrebe uspešnega izvajanja nalog se oblikuje poseben Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan, ki bo neformalno telo za izmenjavo stališč in oblikovanje pobud nacionalnemu koordinatorju glede delovanja na Zahodnem Balkanu. Koordinacijski odbor pripravi akcijski načrt dejavnosti RS do Zahodnega Balkana. Odbor sestavljajo predstavniki ministrstev in vladnih služb, predstavniki slovenskega gospodarstva, predstavniki iz akademskih vrst in nevladnih organizacij. Nacionalni koordinator za Zahodni Balkan, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, skrbi za uresničevanje smernic in usklajeno delovanje RS na Zahodnem Balkanu.
celotno sporočilo za javnost (354 KB)