Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 92. seji, 22. julija 2010

Spremenjen in dopolnjen Pomorski zakonik

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

V letu 2009 je bil v okviru EU sprejet tako imenovani »tretji pomorski paket – ERIKA III«, ki zajema 6 direktiv in 2 uredbi. Prenos nekaterih od teh aktov je glavni razlog za spremembe oziroma dopolnitve Pomorskega zakonika, saj se zahteva uskladitev njegovih določb z novimi predpisi, določitev pravne podlage za prenos takih predpisov v slovenski pravni red in določitev sankcij za kršitve.

Bistvene spremembe in dopolnitve Pomorskega zakonika so naslednje:

- prenos pravnega reda EU (gre za direktive tretjega pomorskega paketa, razen direktive o preiskovanju pomorskih nesreč);

- zagotavljanje nemotene obvezne vleke plovil in pomorske pilotaže, ki se določita kot izbirna gospodarska javna služba v koprskem tovornem pristanišču, če je to potrebno zaradi varnega in nemotenega opravljanja pristaniške dejavnosti v tem pristanišču.

- zagotavljanje hidrografske dejavnosti zaradi varnosti plovbe na način, kot že poteka v praksi;

- odprtje možnosti vpisa trgovskih ladij v slovenski ladijski register ob hkratnem zagotavljanju visokega standarda varnosti ladij pod slovensko zastavo;

- omogočanje odpiranja posebnih transakcijskih računov pomorskim agentom;

- večja pravna varnost za upnike z možnostjo prodaje ladje že pred pridobitvijo izvršilnega naslova;

- uskladitev glob z Zakonom o prekrških.

Sprejet nacionalni program razvoja pomorstva v naši državi

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije in ga poslala v obravnavo DZ Republike Slovenije.

Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) je strateški dokument, ki z opredelitvijo stanja, ciljev in ukrepov zagotavlja pogoje za trajnostni in celostni razvoj pomorstva s poudarkom na zagotavljanju varnosti pomorskega prometa. Hkrati pomeni vizijo in soustvarja razmere za razvoj pomorstva in s tem učinkovitejšo uporabo prednosti, kot so izhod na Jadransko morje, sodobno tovorno in potniško pristanišče in v pomorske dejavnosti usmerjeno gospodarstvo ter šolstvo. Z nacionalnim programom se želi ohraniti in izboljšati varnost plovbe, kakovost življenja, varovanja okolja, pristaniško infrastrukturo, vpliv na gospodarstvo in turizem na občutljivem območju severnega Jadrana ter zagotoviti boljše možnosti za razvoj Slovenije v moderno pomorsko državo.

Program vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem in izboljšanjem kakovosti življenja, boljšim varovanjem okolja, sobivanjem pristanišča, industrije in turizma na občutljivem območju severnega Jadrana ter hkrati zagotavlja boljše možnosti za razvoj Slovenije v sodobno pomorsko državo.

Tako zastavljen nacionalni program ima pozitivni vpliv:

• na varnost plovbe in varovanje morskega okolja. Predvideni so ukrepi, ki preventivno zagotavljajo varnost plovbe in zaščito morja pred večjimi onesnaženji, saj omogočajo izboljšanje odziva pristojnih organov v primeru nesreč ali nevarnih situacij na morju;

• na gospodarstvo z načrtovanim povečanjem kapacitet pristaniške infrastrukture, med katero je zlasti pomembna gradnja tretjega pomola, kar bo prispevalo k povečanju zmogljivosti pretovora v koprskem pristanišču. Pomemben vpliv na gospodarstvo imajo tudi razvojne vizije glede povečanja vpisa ladij v slovenski ladijski register in davčna razbremenitev ladjarjev. S povečanjem investicij v pomorstvo se bo posledično povečal obseg blagovnih tokov in storitev v pomorstvu in povezanih panogah kar bo posredno ugodno vplivalo na razvoj celotnega slovenskega gospodarstva;

• na socialni položaj posameznikov, ki se neposredno ukvarjajo s pomorstvom, posredno pa tudi na druge, s pomorstvom širše povezane družbene skupine. Ugodne posledice za socialno področje imajo predvsem ukrepi v poglavju o izobraževanju za povečanje zanimanja za pomorske poklice med mladimi in povečanje števila slovenskih pomorščakov, zaposlenih na ladjah ter načrtovano povečanje števila delovnih mest v ladjarstvu in pristaniški dejavnosti ter kot posledica investicij v pomorstvo  nova delovna mesta na širšem področju pomorstva in gospodarskih panog, na razvoj katerih pomembno vpliva razvoj pomorstva.

Vlada o poteku investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj

Vlada RS se je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo seznanila z Vmesnim poročilom o pogajanjih z dobaviteljem investicijske opreme o naknadnem znižanju cen ter s Poročilom o izvajanju investicije v blok 6 TEŠ in Gantogramom aktivnosti.

Vlada se je seznanila tudi z gradivom o večji učinkovitosti upravljanja skupine HSE, d. o. o., s predlogom ukrepov za zagotovitev večje učinkovitosti in doseganja  zastavljenih ciljev. Zgoraj navedena gradiva je HSE predložil na podlagi vladnih sklepov.

Kot skupščina HSE se je vlada seznanila s Poročilom o vodenju izgradnje nadomestnega Bloka 6 TEŠ. Ocenjuje, da so že sprejeti ukrepi poslovodstva HSE primerni. Ocenjuje pa tudi, da  Poročilo, navkljub jasnim utemeljitvam, ne vsebuje nedvoumnega stališča poslovodstva HSE o vodenju projekta z vidika skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, o morebitni odgovornosti za načrtovanje in izvedbo  projekta  bloka 6 in o ukrepih v zvezi s tem, kot je bilo to zahtevano s sklepom Vlade RS z dne 16. 6. 2010. Vlada Republike Slovenije je zato naložila poslovodstvu HSE, da poročilo ustrezno dopolni v najkrajšem času.

Vlada je  poslovodstvu družbe HSE naložila tudi, da do konca julija 2010 dopolni investicijski program za gradnjo Bloka 6 z deli, ki vanj še niso vključeni oziroma prikazani (gradnja nove upravne stavbe, preselitev plinske turbine iz bloka 4 na blok 5, ojačitev prometne infrastrukture za dovoz velikih kosov glavne tehnološke opreme, morebitna razkladalna postaja za uvožen premog, oprema za vklop Bloka 6 v elektroenergetski sistem nadomeščanje dotrajane opreme znotraj življenjske dobe celotne elektrarne, itd.). Prav tako nalaga poslovodstvu, da do konca julija 2010 predstavi stroške, ki bi nastali s prekinitvijo izvajanja projekta, oceno vpliva na ekonomiko projekta s predpostavkami različnih cen kuponov za CO2, oceno stroškov predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje, oceno možnosti in stroškov podaljšanja obratovanja blokov 4 in/ali 5, oceno povišanih stroškov izkopa premoga v Premogovniku Velenje zaradi razpršenih delovišč v letih med 2027 in 2054 ter posredne stroške, ki bi oziroma bodo nastali z realizacijo bloka 6, kot so npr.: stroški terciarne rezerve in stroški novega transportnega jaška v Premogovniku Velenje.

Vlada sprejela priporočila za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave

Vlada RS je na današnji seji sprejela Priporočila za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave ter za koordinacijo in usmerjanje uvajanja Okoljsko učinkovite državne uprave zadolžila Službo Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe.

Podnebna kriza in siceršnja vprašanja varstva okolja in trajnostnega razvoja, v povezavi z naraščajočim pritiskom javnosti k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, že nekaj let spreminjajo način poslovanja podjetij, civilne družbe in državnih organov po vsem svetu. Vedno več organizacij se na izziv trajnostnega razvoja odziva z okolju prizanesljivejšo »zeleno« filozofijo, ki temelji na uvajanju sistema tako imenovanega »okoljskega upravljanja« z določanjem okoljskih ciljev in izvajanjem konkretnih ukrepov, investicij, ki sledijo tej filozofiji ter sprememb delovanja in obnašanja na način, ki zmanjšuje negativne vplive na okolje.

Dejavno okoljsko upravljanje na nivoju posameznih organizacij je najcenejši in najhitrejši način za znižanje emisij toplogrednih plinov in drugih negativnih vplivov na okolje, hkrati pa lahko pripomore k zagotavljanju boljše kakovosti in učinkovitosti dela. Pri izvajanju aktivnosti za znižanje emisij toplogrednih plinov želi državna uprava, poleg sprejemanja regulatornih in spodbujevalnih ukrepov, tudi s svojim zgledom pokazati zaželene načine ravnanja.

Znotraj slovenske državne uprave so posamezni organi že začeli uvajati okoljske cilje in dejavnosti v svoje poslovanje. Že po kratkem uvajalnem obdobju se kažejo pozitivni učinki, ki se poleg zmanjšanja onesnaženja izražajo predvsem v obliki privarčevanih sredstev, saj v teh resorjih že beležijo zmanjšano porabo električne energije, manjšo porabo papirja in kartuš ter druge pisarniške opreme. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državni zbor sprejel marca letos, vsebuje nov člen 66.c, ki določa, da morajo za javne stavbe s površino nad 500 m2 upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo in da zanje vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti. Ta določba predstavlja zakonsko zahtevo in upravljavski izziv za javno upravo.

Namen Priporočil za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na današnji seji, je začeti s sistematičnim uvajanjem okoljskega in energetskega upravljanja v vso državno in kasneje ta proces razširiti na celotno javno upravo. Sprejeti ukrepi so:

- določitev ciljev za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje na ravni vseh državnih organov z možnostjo določitve individualnih ciljev po organih,

- proces uvajanja okoljskega upravljanja v posameznem organu v odvisnosti od njegovih značilnosti in vsebine dela,

- nabor obveznih in priporočenih ukrepov za posamezne organe,

- program ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja za državne organe,

- koordinacija, prenos izkušenj in komunikacija med državnimi organi preko programa usposabljanja in spletnega mesta Slovenija znižuje CO2 (www.slovenija-co2.si ).

Poleg neposrednih pozitivnih učinkov na okolje, ki jih imajo sprejeti ukrepi v delovanju posameznega resorja, okoljsko ozaveščeno ravnanje oziroma okoljska politika poslovanja prinašata tudi druge pozitivne učinke, kot so znižanje finančnih izdatkov za poslovanje zaradi manjših potreb organizacije, znižanje finančnih izdatkov za poslovanje zaradi večjega nadzora nad dejavnostmi, pozitiven zgled na ostale organizacije, tako v javnem kot zasebnem sektorju kot tudi na državljane ter ustvarjanje ugodnejše delovne klime.

Vlada imenovala direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije

Vlada RS je na današnji seji, na predlog predsednika Vlade RS izdala odločbo, s katero se mag. Sebastjan Selan s 23. julijem 2010 imenuje na položaj direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Mag. Sebastjan Selan je leta 2002 magistriral na Fakulteti za družbene vede iz politoloških znanosti. Od leta 1999 je zaposlen v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, kjer je opravljal pomembne operativno-obveščevalne naloge ter kasneje tudi najzahtevnejše vodstvene naloge. Trenutno je vodja obveščevalnega centra v Kopru.     

Vlada je na današnji seji na podlagi sporazumnega dogovora med predsednikom Vlade Republike Slovenije Borutom Pahorjem in dosedanjim direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Andrejem Rupnikom, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev in ima tudi možnost vrnitve na delovno mesto znotraj MNZ, slednjega razrešila s položaja direktorja.

 celotno sporočilo za javnost (373 KB)