Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 93. seji, 29. julija 2010

Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) je nasledil Zakon o azilu iz leta 1999, ki je bil do leta 2006 večkrat noveliran. ZMZ sistemsko ureja celotno področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, njegov namen pa je celovit prenos določb skupnega evropskega azilnega sistema v nacionalno zakonodajo ter uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov za zagotovitev potrebne zaščite državljanov tretjih držav, ki so pridobili mednarodno zaščito, in njihove vključitve v slovensko družbo.

Z dopolnitvami in spremembami Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) želimo odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Zakon želimo uskladiti z mednarodnimi standardi, ki veljajo na tem področju, ter zagotoviti varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako prosilcev za mednarodno zaščito kot tudi oseb, ki jim je mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji že priznana.

S predlagano novelo so nekatere rešitve usmerjene v dvig standardov, kot jih določajo skupna evropska azilna politika in drugi mednarodni standardi, druge rešitve pa so usmerjene v izboljšanje pogojev za uspešno vključitev oseb s priznano mednarodno zaščito v slovensko družbo, pri čemer se ohranjajo mehanizmi za preprečevanje zlorab na tem področju.

Ključne rešitve predlaganega zakona so usmerjene v dvig standardov pri postopkih za priznanje mednarodne zaščite (predvsem za ranljive kategorije oseb, vključujoč mladoletnike brez spremstva), dvig kakovosti postopkov za priznanje mednarodne zaščite ter zagotavljanje minimalnih standardov za ohranjanje osebnega dostojanstva prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito. Predlog zakona pa se nanaša tudi na nadgradnjo oziroma prenovo osebnih dokumentov, namenjenih osebam s priznano mednarodno zaščito, saj se zaradi uskladitve s pravnim redom EU uvaja  dovoljenja za prebivanje tujcev v kartični obliki, ki bo vsebovala biometrične zaščitne elemente obrazne prepoznave in prstnih odtisov, predvideva pa tudi prenovo varnostnih standardov potnega lista za begunca.

Sprejet predlog Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

Zakon o družbi za avtoceste v republiki Sloveniji pomembneje spreminja obseg nalog, ki jih bo družba v bodoče izvajala v svojem imenu in za svoj račun. V celoti bo namreč prevzela nase financiranje gradnje in obnov avtocest ter hitrih cest. Ureja se tudi stvarnopravni status avtocest, ki preidejo v last DARS na podlagi stavbne pravice . Da bi lahko družba v bodoče nemoteno odplačevala kredite, najete v njenem imenu za potrebe gradnje avtocest in gradila tudi nove odseke, se vzpostavlja večja fleksibilnost njenega delovanja, zlasti z odpravo specialnih določb, ki njeno poslovanje omejujejo.

Vlada je pri pripravi Zakona zasledovala naslednje cilje:

• prenos financiranja gradnje in obnove avtocest v zasebni sektor.

• usposobitev DARS za učinkovito izvajanje koncesije ter za odplačilo kreditov, ki jih je najel v ta namen.

• odprava oziroma omejitev možnosti, da bi zaradi insolventnosti DARS bila unovčena državna poroštva.

• usposobitev družbe za poslovanje, ki se bo učinkovito prilagajalo razmeram na trgu.

• ureditev stvarnopravnih razmerij v zvezi z avtocestami.

Pri pripravi Zakona je Vlada sledila predvsem načelu transparentnosti in ekonomske učinkovitosti pri urejanju odnosov med Republiko Slovenijo in DARSom, načelu gospodarnosti pri poslovanju DARSa ter načelu računovodske transparentnosti pri vodenju sredstev.

Z zakonom se vzpostavlja koncesijsko razmerje na področju gradnje avtocest. DARS postaja koncesionar  in bo za nove avtocestne odseke in tudi za odseke, ki se še gradijo prevzel vse finančne obveznosti, povezane z gradnjo. Med družbo kot koncesionarjem ter Republiko Slovenijo bo za vsako pridobljeno koncesijo sklenjena nova pogodba (koncesijska pogodba za gradnjo avtocest), ki bo v skladu z zakonom urejala pravna razmerja med pogodbenima strankama. Viri za financiranje gradnje bodo prihodki DARS ter krediti, ki jih bo družba najela v svojem imenu.

Prav tako se bo v koncesijskem razmerju izvajalo obnavljanje avtocest. Obnove se bodo kot oblika vzdrževanja izvajal v okviru koncesije za gradnje in se bodo torej v celoti financirale za račun Republike Slovenije.

Urejajo se tudi stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami. Na zemljiščih, po katerih potekajo avtoceste, se za obdobje 50 let ustanovi stavbna pravica v korist DARS, kar pomeni, da bo DARS 50 let lastnik avtocest. Po preteku tega obdobja bodo avtoceste znova v celoti in neodplačno prešle v last države. Ves čas trajanja stavbne pravice DARS avtocest ne bo smel prodati ali jih obremenjevati (npr. s hipoteko), nanje prav tako ne bo mogoče poseči z izvršbo ali v stečaju. 

Avtoceste, ki tako postanejo last DARS, se še vedno štejejo za javno dobro, kajti status  javnega dobra ni odvisen od lastnine na premoženju, potrebnem za izvajanje gospodarske javne službe. Za upravljanje avtocest, ki obsega zlasti ustanavljanje služnosti v javnem interesu in izvajanje javnih pooblastil s področja cest (izdajanje dovoljenj, soglasij) se uporabljajo veljavni predpisi, v skladu s katerimi bo DARS moral ravnati. Podrobneje je način upravljanja urejen s Koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje avtocest, sklenjeno na podlagi do sedaj veljavnega zakona (ki jo je treba uskladiti določbam novega zakona v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi.

Z zakonom se ureja tudi fleksibilnejše  delovanje družbe, s čimer se bo njeno poslovanje približalo položaju drugih gospodarskih družb zasebnega prava. Tako bo njeno delovanje uravnaval splošni sistem, ki ureja gospodarske družbe. Iz zakona se torej izločajo določbe, ki delovanje družbe nepotrebno omejujejo, torej vse določbe statusno pravnega značaja (npr. določbe o imenovanju organov upravljanja družbe, o statusnopravni obliki družbe, o višini osnovnega kapitala).

Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah. Zakon ureja področje plačevanja upravnih taks pri upravnih organih in nosilcih javnih pooblastil v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Sprejetje novele narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi sprememb materialne zakonodaje in spoznanj izvajanja sedanjega sistema.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo tako na besedilo ZUT kot tudi na Taksno tarifo, ki je priloga ZUT in njegov sestavni del.Takse se povišajo za 27,8 %, kolikor znaša rast cen življenjskih potrebščin od zadnje spremembe, torej od septembra 2002 do leta 2010. Navedeni rasti cen življenjskih potrebščin se višina upravnih taks prilagodi postopoma, kar pomeni, da se ustrezno zvišajo, in sicer v treh korakih (ob uveljavitvi zakona, 1. julija 2011 in 1. januarja 2012). Predlog zakona spreminja postopek plačila in višino upravnih taks.

Spremembe in dopolnitve v besedilu predloga zakona se nanašajo predvsem na postopek za izdajo plačilnega naloga in na nekatere taksne oprostitve. V taksni tarifi se na novo določajo ali spreminjajo nekatere takse, ki do sedaj niso bile ustrezno določene, v skladu s tem pa se spreminjajo in dopolnjujejo tudi opombe k posameznim tarifnim številkam.

Določijo se nove taksne oprostitve:

a) za javne sklade in javne agencije ter druge osebe javnega prava.

b) za posamezna upravna dejanja in dokumente:

- za dokumente in dejanja v postopku za vpis v register, vpis sprememb podatkov in izbris iz registra neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov,

- za odločbe, s katerimi se zavrne zahteva za izdajo potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc,

- brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve v postopkih izvajanja ukrepov države na trgu dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in za dokumente in dejanja v zvezi z nacionalno poklicno klasifikacijo,

- za vse postopke, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij - za obsojence,

- za izvirne diplome, spričevala in druge listine o uspešno končanem izobraževanju,

- za dokumente in dejanja v zvezi z izdajo projektnih pogojev in soglasij za priključitev v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj,

- pravnim osebam, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma - za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma, ter za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu,

- za sklepe, s katerimi se zavržejo nepopolne vloge,

- za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po prenehanju statusa voznika začetnika in

- v zvezi s postopki pridobivanja dovoljenja za opravljanje postopkov VEM oziroma postopki za pridobitev položaj točke VEM.

Na novo se določi obračunavanje zamudnih obresti od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v predpisanem roku, in sicer po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri.

Na novo se določijo takse:

- za priznavanje kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS,

- za ugovor na oceno opravljenega vozniškega izpita,

- za postavitev začasne stojnice na počivališčih ob javnih cestah za prodajo kmetijskih pridelkov,

- za izdajo evropskega potnega lista za vrnitev,

- za pritožbo na zavrnitev vizuma,

- s področja varstva okolja, in sicer v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem za naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in

- za zamenjavo orožne listine zaradi statusne spremembe družbe.

Spremembe:

- zvišanje upravne takse za zadrževanje, začasno in stalno prebivanje,

- spremenijo se takse za postopke v zvezi s kemikalijami,

- konzularna taksa za overitev podpisa na vlogi in upravna dejanja v zvezi z izdajo odločbe o ugotavljanju državljanstva RS.

Vlada sprejela Predlog Zakona o Nordijskem centru Planica

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo Predloga Zakona o Nordijskem centru Planica in ga predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo v rednem postopku.

Namen zakona je podrobneje pravno urediti področje NC Planica, ki obsega ureditev upravljanja in delovanja NC Planica, opredelitev javnega interesa v NC Planica ter ureditev lastništva na ožjem območju NC Planica.

Poglavitne rešitve oziroma razlike glede na trenutno ureditev so naslednje:

– Definiranje pojma Nordijski center Planica (NC Planica) S predlaganim zakonom se želi natančno opredeliti, kaj NC Planica sploh je in kaj vse obsega. Nadalje se bo z zakonom natančno določil potek meje NC Planica ter na ta način omogočila delitev na ožje in širše območje NC Planica. Ta delitev je izjemnega pomena, saj je v javnem interesu, da RS postane lastnica le ožjega območja NC Planica, ki služi primarni funkciji. Širše območje NC Planica služi le kot podpora ožjemu območju in je območje omejene rabe za potrebe NC Planica.

– Upravljanje NC Planica Z zakonom se želi na zakonski ravni določiti upravljavec NC Planica, kar je zelo pomembno glede na to, da gre za specifične nepremičnine, s katerimi morajo upravljati posebno strokovno usposobljeni kadri. Vlada RS je s sklepom št. 01403-75/2009/9 z dne 24. junija 2009 ustanovila javni zavod Zavod za šport Republike Slovenije Planica, med drugim tudi za potrebe upravljanja NC Planica, vendar je smiselno, da se upravljavec NC Planica določi na zakonski ravni in celovito z enim zakonom. Nadalje se z zakonom opredeljuje tudi javna služba, ki natančno določa, kaj zavod opravlja kot javno službo.

– Pridobivanje nepremičnin Za celovito izgradnjo NC Planica so potrebni še posamezni deleži zemljišč na ožjem območju NC Planica. RS je sicer že zdaj večinska lastnica teh zemljišč na ožjem območju (zaradi odkupov zemljišč v letu 2008), vendar je za dejansko izgradnjo NC Planica potrebno 100-odstotno lastništvo RS na ožjem območju NC Planica. Tudi RS je v interesu, da tako pomemben projekt izpelje na nepremičnini, ki je 100-odstotno v njeni lasti. To je pomembno tudi zaradi nemotenega poteka vseh postopkov pri izvedbi investicije, ki so neposredno povezani z lastništvom zemljišč.

– Dovoljevanje posegov v prostor Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) za pridobitev gradbenega dovoljenja v 56. členu našteva le posamezne listine, ki se štejejo kot dokazilo o pravici graditi. V praksi se pojavljajo številne situacije, v katerih nobeno od določenih dokazil ni dovolj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na območju NC Planica je še nekaj nerešenih vprašanj (na primer postopki dedovanja) in zaradi velikega števila solastnikov (trenutno jih je približno 180) ene parcelne številke je praktično nemogoče pridobiti listine po 56. členu ZGO-1. Zato je treba s tem zakonom določiti še dodatne listine, ki se bodo štele kot dokazilo o pravici graditi po 56. členu ZGO-1. Pridobitev gradbenih dovoljenj pa je seveda ključnega pomena za začetek izvajanja investicije.

S predlaganim zakonom se prvič nasploh definirata območje NC Planica in sam pojem NC Planica. Nadalje se z zakonom opredeljuje javni interes za izgradnjo NC Planica in posledično postopek pridobivanja nepremičnin, potrebnih za izgradnjo NC Planica. Kot skrajni ukrep (če ne bi pridobili nepremičnin s prodajo) zakon predvideva tudi razlastitveni postopek. Zakon o urejanju prostora (ZureP-1) namreč v petem odstavku 93. člena določa, da se nepremičnine lahko razlastijo za namene, ki jih določajo drugi zakoni. Na ta način se s predlaganim zakonom želita opredeliti ta namen in javna korist. Nekoliko drugače so s predlaganim zakonom opredeljeni urejanje in spreminjanje meje parcel, ki ležijo na obodu območja NC Planica, saj je postopek nekoliko poenostavljen. Predlagana rešitev je izjemno pomembna, saj je zaradi velikega števila solastnikov in dejanske nesorazmernosti med njihovim interesom na predmetnih nepremičninah in interesom RS (gledano tudi po deležu v lastniški strukturi) specialna ureditev na tem področju nujno potrebna. S tem zakonom je omogočeno, da se v samem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, poleg dokazil, navedenih v 56. členu ZGO-1, štejejo tudi dodatna dokazila skladno s predlaganim zakonom.

Za vsa področja, ki jih ureja ta zakon specialno, se še vedno uporabljajo določbe krovnih predpisov. To pomeni, da če predlagani zakon ne ureja drugače, še vedno veljajo krovni predpisi, kot so ZureP-1, ZGO-1, ZEN.

Nadalje je treba poudariti, da se vsi posegi, dejavnosti in ravnanja na območju NC Planica izvajajo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in voda po predpisanih postopkih, tako da ne ovirajo doseganja ciljev s teh področjih. To izhaja že iz tega, da predlagani zakon ne posega in specialno ne ureja področja ohranjanja varstva narave in okolja ter kulturne dediščine, zato v tem delu tudi za NC Planica še vedno v celoti veljajo predmetni krovni predpisi.

 celotno sporočilo za javnost (696 KB)