Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 31. seji, 11. junija 2009

Vlada sprejela nekatere omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev.

Število brezposelnih oseb, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje narašča od septembra 2008, ko je bilo le 59.303 brezposelnih oseb. Konec leta 2008 jih je bilo 66.239, do maja  2009 pa je številka narasla do 84.519  brezposelnih oseb. Ob naraščanju števila brezposelnih oseb smo bili s strani Ministrstva za zunanje zadeve, oziroma Diplomatsko konzularnih predstavništev RS v tujini, Ministrstva za notranje zadeve, Generalne policijske uprave in zavoda za zaposlovanje opozorjeni na nekatere zlorabe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Države članice EU namreč opozarjajo Slovenijo, da številni državljani tretjih držav z izdanim dovoljenjem za prebivanje v Sloveniji vstopajo v druge države članice schengenskega območja in tam vstopajo na njihove trge dela, v večini primerov na črno.

Podatki o izkoriščenosti kvote kažejo, da je število izdanih dovoljenj za zaposlitev v letu 2009 celo višje od števila izdanih dovoljenj za zaposlitev v primerjalnem obdobju leta 2008. Konec aprila 2008 je bilo 7.710 izdanih dovoljenj za zaposlitev konec aprila 2009 pa celo 7.761, od tega pa 53% državljanom ene države, katere državljani so v letu 2008 v skupni strukturi predstavljali 8,8%vseh tujih delavcev v Sloveniji.

Poleg tega se izredno povečuje tudi število novo ustanovljenih gospodarskih družb in posledično število zastopnikov teh družb. Konec leta 2008 je bilo skupaj veljavnih 4.119 dovoljenj za zastopnike, od tega 3.706 za državljane bivše Jugoslavije, konec aprila 2009 pa skupaj 4.442 dovoljenj, od tega 4.041 za državljane bivše Jugoslavije. Podatki kažejo, da se je število veljavnih  dovoljenj za državljane držav bivše Jugoslavije zmanjšalo, razen pri državljanih Kosova, ki so od 609 veljavnih konec leta 2008, do konca aprila 2009 pridobili novih 502 dovoljenj,  za zastopnike.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zato pripravilo uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev. S predlagano uredbo se kvota delovnih dovoljenj za leto 2009 ne zmanjšuje in ostaja nespremenjena - 24.000 delovnih dovoljenj – se pa predlagajo nekatere omejitve in prepovedi. 

Ukrepi predvideni z uredbo:

1. Prepoved sezonskega zaposlovanja

Predlagana je prepoved sezonskega dela (gradbeništvo, turizem), razen v kmetijstvu in gozdarstvu.  Sezonska dela v kmetijstvu in gozdarstvu so specifična. V večini jih opravljajo sezonski delavci iz sosednje Hrvaške in jih po izkušnjah iz prejšnjih let, tudi ob visoki stopnji brezposelnosti ni bilo moč nadomestiti z domačimi delavci.

Razlog: Naraščajoči trendi brezposelnosti. Sezonsko delo tujcev je v okviru dejavnosti, ki ima sezonski značaj dopustno le v primeru, da je povpraševanje na trgu dela občasno večje od ponudbe, česar pa glede na hitro spreminjajoče stanje na trgu dela tudi za dejavnosti gostinstva in gradbeništva ni več mogoče trditi. Razlika med sezonskim in rednim zaposlovanjem je le v tem, da se pri rednem zaposlovanju kontrolira trg dela, oziroma se dovoljenje za zaposlitev ne izda, če so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z njimi izenačene osebe (državljani EU, EGP ali Švice in tujci z osebnimi delovnimi dovoljenji). Ker se v evidenci BO že pojavljajo tudi tujci, ki so bili v večini primerov zaposleni v gradbeništvu, je smotrno, da se novih dovoljenj za sezonska dela v gradbeništvu ne izdaja, temveč se tudi  pred zaposlitvijo tujcev v gradbeništvu in gostinstvu, preveri trg dela.

2. Prepoved izdajanja  novih dovoljenj za delo za zastopnike mikro in majhnih podjetij in zastopnike podružnic

Predlagana je prepoved izdaje novih delovnih dovoljenj za zastopnike in večinske lastnike mikro in  majhnih gospodarskih družb, tujcem s prebivališčem na območju Kosova, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Prepoved velja tudi za podružnice, registrirane v Sloveniji, slovenskih in tujih podjetij.

Razlog: Zloraba delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje za odhod v druge države schengenskega območja. Podjetja registrirajo na VEM točki pooblaščenci v Sloveniji. Po prihodu v Slovenijo državljani Kosova legalno odidejo v druge države schenhenskega območja, pooblaščenci pa podjetje prodajo in postopek ponovijo. O tovrstnih zlorabah prejemamo številne depeše iz držav članic EU (ZRN, Avstrija, Francija) in Švice, od koder je največ opozoril. V sodelovanju z MG bomo ta področje sistemsko, zakonsko na novo uredili in zaostrili pogoje za ustanavljanje podjetij s strani državljanov tretjih držav.

3. Prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev po podjetjih

Prepovedana je izdaja novih dovoljenj za zaposlitev delodajalcem, ki tujcev  za katere so že dobili dovoljenja za zaposlitev, v 4 mesecih niso zaposlili – t.i. delovna dovoljenja »na zalogo«.

Razlog: Zavod za zaposlovanje ugotavlja, da delodajalci pridobijo delovno dovoljenje in tujcu šele čez nekaj mesecev sporočijo, da imajo delo, oziroma, da si uredijo dovoljenje za prebivanje in pridejo v Slovenijo. Na ta način izkrivljajo sliko dejanskih potreb po delavcih ter neupravičeno koristijo kvoto delovnih dovoljenj.

4. Prepoved zaposlovanja iz določenih regionalnih področij

Z Uredbo o kvotah delovnih dovoljenj za leto 2009 je skupna kvota delovnih dovoljenj določena v višini 24.000. Za dovoljenja za zaposlitev je namenjenih 11.000 dovoljenj. Do 31. 5.2009 je bila izkoriščena v višini 8.551 dovoljenj za zaposlitev. V uredbi je predlagano, da se neizkoriščeni del kvote dovoljenj za zaposlitev razporedi v višini 95%, na tujce s prebivališčem na območju držav bivše Jugoslavije, razen Kosova, za vse ostale tujce s prebivališčem v drugih tretjih državah, s Kosovim vred, pa v višini 5% neizkoriščenega dela dovoljenj za zaposlitev.

Razlog: Državljanom držav bivše Jugoslavije je bilo do sedaj izdanih več kot 90% delovnih dovoljenj. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v prvih 4 mesecih leta 2009 od 6.554 novih dovoljenj za zaposlitev, državljanom Kosova izdanih 3.491 dovoljenj za zaposlitev, oziroma 53% vseh izdanih dovoljenj za zaposlitev (drugi z največjim številom so državljani BIH – 902 dovoljenja za zaposlitev). V preteklih letih je bilo več kot 50% delovnih dovoljenj izdanih državljanom BIH. Za takšno razporeditev kvote smo se odločili na podlagi številnih depeš  iz držav članic EU (Nemčija) in Švice, ki nas opozarjajo na zlorabo delovnih dovoljenj s strani državljanov Kosova.

5. Prepoved izdaje dovoljenj za zaposlitev po poklicih

Zaposlitve za poklice iz zabavnega in artističnega programa v nočnih lokalih bodo omejene na tujce/tujke s prebivališčem na območju držav, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizum, ter za tujce/tujke s prebivališčem na območju držav, ki imajo z Evropsko unijo sklenjen sporazum o vizumskih olajšavah. Poleg tega je predlagano, da se program lahko izvaja le na eni lokaciji, ki jo delodajalec določi ob vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev.

Razlog: Sum zlorabe oziroma, da so žrtve kaznivih dejanj prostitucije in trgovine z ljudmi. Delodajalci si zaposlene medsebojno izposojajo na podlagi najemnih pogodb.

6.  Izdaja dovoljenj za zaposlitev za visokokvalificirane delavce

V primeru, da bo kvota dovoljenj za zaposlitev (11.000 delovnih dovoljenj) izkoriščena, se dovoljenja za tako imenovane »visoko kvalificirane zaposlitve« nemoteno izdajajo, saj je v uredbi predlagano, da se nerazporejeni del kvote (iz Uredbe o kvotah)v višini 1.000 delovnih dovoljenj razporedi za ta namen, ne glede iz katere države tujec prihaja. Tujec bo moral izkazati najmanj višješolsko izobrazbo, delodajalec pa mu bo moral izplačevati plačo najmanj v višini 2,5 minimalnih plač.

Vlada imenovala predstavnike nadzornega sveta NLB

Vlada RS je na današnji redni seji imenovale predstavnike Nove Ljubljanske Banke, d.d..

Na podlagi pregleda prispelih vlog, mnenja Kadrovsko-akreditacijskega sveta, mnenja Komisije za pregled prispelih vlog na objavljeni poziv za člane nadzornega sveta NLB d.d. in testa konflikta interesov za vse predlagane kandidate, se je na Ministrstvu za finance oblikoval naslednji spisek kandidatov:

– Gregor Dolenc,

– Marko Simonetti,

– Boris Škapin,

– Rasto Ovin,

– Stanislava Zadravec-Caprirolo.

Kandidati, predlagani iz spiska akreditiranih kandidatov pokrivajo področje mednarodnega bančništva (Gregor Dolenc), področje financ in strategije (Marko Simonetti) ter s področja poslovno organizacijskih znanosti in finančnega svetovanja (Boris Škapin). Glede na strukturo področja dela, pa minister iz prispelih vlog predlaga kandidata Rasta Ovina s področja ekonomske analize in politike ter kandidatko Stanislavo Zadravec-Caprirolo s področja zakladništva.

Vlada se je seznanila z Informacijo o ukrepu pomoči male vrednosti

Vlada RS se je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo seznanila z Informacijo o ukrepu pomoči male vrednosti.

Ukrep pomoči male vrednosti (Ukrep) sledi Programu izvajanja pomočim male vrednosti, katerega poudarki so naslednji:

- je eden od ukrepov v paketu ukrepov za pomoč podjetjem v času finančne krize, ki vpliva na sposobnost normalnega delovanja podjetij in je namenjen izvajanju razvojnih aktivnosti in krepitvi sposobnosti za odzivanje na spremenjene razmere na trgu; v svojem smislu pomeni dopolnjevanje že obstoječih kreditnih in garancijskih ukrepov pomoči;

- je skladno s čl. 87(3)(b) PES namenjen reševanju resnih motenj v gospodarstvu Republike Slovenije, sicer prisotnim na celotnem območju skupnega trga in skladen s Sporočilom Evropske komisije (2009/C 16/01), poglavje 4.2.2., ki zagotavlja, da takšna državna pomoč v najmanjši meri vpliva na prosto konkurenco.

Program se izvaja na celotnem območju države ne glede na velikost prejemnika z omejitvami vezanimi na posamezne sektorje kar je opredeljeno v Programu. Do pomoči iz tega programa niso upravičena podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji in podjetja, ki so bila še pred 1. julijem 2008 v težavah po kriterijih, kot jih določajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah in Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

Ukrep velja do 31. decembra 2010, kar pomeni, da se državne pomoči po tem programu lahko dodeljujejo najkasneje do navedenega datuma.

Ukrep izvajata Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sredstva za izvajanje Ukrepa so že zagotovljena v okviru drugega rebalansa proračuna, in sicer:

- na Ministrstvu za gospodarstvo: Sredstva na podprogramu 14022102 – Prestrukturiranje podjetij in bodo namenjena tudi izvajanju Ukrepa pomoči male vrednosti; Ukrep se bo izvajal v okviru proračunske postavke 2338 Pomoč podjetjem v težavah, za leto 2009 15.000.000 EUR; podprtih bo predvidoma 30 do 50 projektov;

- na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: Sredstva na podprogramu 10042601 – Interventni ukrepi, in sicer na proračunski postavki 9539 Ukrepi shem pomoči male vrednosti, za leto 2009 v višini 40.000.000 EUR, in za leto 2010 v višini 16.880.000 EUR; podprtih bo predvidoma do 100 projektov in v tem okviru do 7000 prezaposlitev in 2000 projektov za samozaposlitev.

Vlada o nadomestilu po prenehanju mandata poslancem v Evropskem parlamentu

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o pravnih podlagah za nadomestilo po prenehanju mandata poslancem iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu trenutno prejemajo plačo po predpisih, ki veljajo za poslance v Državnem zboru RS. Po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju so tako poslanci Evropskega parlamenta uvrščeni v 62. plačni razred. V slovenskem nacionalnem pravnem redu ureja vprašanja pravic poslancev Evropskega parlamenta Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP), ki v 9. členu določa:

"Glede položaja poslanca, glede pridobitve in prenehanja mandata poslanca, glede nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, glede poslanske imunitete, glede materialnih in drugih pogojev za delo poslanca, glede pravice poslanca po prenehanju mandata ter glede omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, se uporabljajo določbe predpisov Evropske unije; za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije niso urejena, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih in določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance Državnega zbora."

Septembra 2005 je bil sprejet Statut poslancev Evropskega parlamenta, ki bo omogočil odpravo razlik med plačami poslancev Evropskega parlamenta različnih držav članic in bo njihovo plačilo urejeno s tem statutom. Ta statut bo začel veljati z začetkom naslednjega parlamentarnega mandata v letu 2009. Za poslance v Evropskem parlamentu sedaj, do začetka veljavnosti Statuta poslancev Evropskega parlamenta, velja Pravilnik, ki ureja povračila in nadomestila stroškov poslancev Evropskega parlamenta (sprejelo ga je predsedstvo Evropskega parlamenta). Navedeni Pravilnik določa, da so poslanci Evropskega parlamenta, ki jim preneha mandat, upravičeni do prehodnega nadomestila, pri čemer je obdobje prejemanja tega nadomestila sorazmerno letom njihove službe v Evropskem parlamentu. Vsota prehodnega nadomestila, ki ga prejemajo od Evropskega parlamenta, je enaka višini osnovnega nacionalnega parlamentarnega nadomestila, do katerega je bil poslanec upravičen ob prenehanju svojega mandata. Pri tem velja, da se od prehodnega nadomestila, ki ga poslancem ob prenehanju mandata dodeli Evropski parlament, odštejejo vsa ekvivalentna nacionalna nadomestila. V skladu Pravilnikom lahko nekdanji poslanec, ki je upravičen do prehodnega ali podobnega nadomestila, ob prenehanju mandata v svoji državi od Evropskega parlamenta zahteva le izplačilo razlike, če je nadomestilo, ki ga po prenehanju mandata v skladu z nacionalnimi predpisi prejme v svoji državi, manjše od nadomestila, do katerega je sicer upravičen na podlagi zgoraj opisanih določb Pravilnika.

Iz 9. člena ZVPEP jasno izhaja, da so poslanci iz Republike Slovenije ob prenehanju njihovega mandata upravičeni do pravic v skladu z evropskimi predpisi, kolikor pa to vprašanje ne bi bilo urejeno s temi predpisi, pa bi se smiselno uporabljala naša zakonodaja. Navedeno pomeni, da slovenska zakonodaja ureja vprašanje pravic evropskih poslancev iz Republike Slovenije po prenehanju njihovega mandata, tako, da določa primarno uporabo evropskih predpisov, kolikor pa ti tega ne bi urejali, bi se smiselno uporabljala slovenska zakonodaja (predvsem Zakon o poslancih). V slednjem primeru bi se imeli naši poslanci pravico vrniti na prejšnje delovno mesto oziroma na delovno mesto, ki ustreza njihovi vrsti in stopnji izobrazbe. V primeru, da to iz objektivnih razlogov ne bi bilo mogoče, pa bi bili za največ eno leto upravičeni do prejemanja nadomestila plače v višini, kot bi jo prejemali v Evropskem parlamentu (smiselna uporaba 37. in 38. člena Zakona o poslancih).

Ker pa v danem primeru pravice po prenehanju mandata evropskih poslancev ureja akt Evropskega parlamenta (poslanci imajo pravico do nadomestila v vsakem primeru, ne pa pogojno, kot je to določeno v slovenski zakonodaji), se zato slovenska zakonodaja glede predmetnega vprašanja ne uporablja, pravice pa se poslancem priznavajo (priznavanje in odmera nadomestila) v skladu z akti Evropskega parlamenta in iz sredstev oziroma proračuna Evropskega parlamenta, razen v primerih uveljavljanja izjem po 25. členu Statuta poslancev Evropskega parlamenta.

V veljavnem Zakonu o dohodnini, ki ureja sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb v Republiki  Sloveniji, obdavčitev dohodkov novoizvoljenih poslancev EP in poslancev, katerim se bo iztekel mandat, ni posebej urejena. Glede na to, da gre za rezidente Republike Slovenije in njihove dohodke iz delovnega razmerja, dosežene v tujini, se bodo v zvezi z določitvijo davčne obravnave navedenih dohodkov uporabljale splošne določbe glede obdavčitve rezidentov in njihovih dohodkov iz delovnega razmerja, doseženih v tujini. V skladu z navedenimi določbami se dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo v tujini, v celoti vključijo v davčno osnovo v Sloveniji. Pri tem se uporabi metoda odprave dvojne obdavčitve, po kateri se pri izračunu davčne obveznosti v Sloveniji kot odbitek davka upošteva davek, plačan v tujini.

Poslanci EP, ki so rezidenti Slovenije, bodo morali navedene dohodke napovedati v Sloveniji in plačati razliko v dohodnini, če bo davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni Skupnosti nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

Soglasje vlade za vključitev  Slovenije v projekt Fair

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje za udeležbo Slovenije v projektu izgradnje Mednarodnega centra pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov (FAIR) v Darmstadtu v Nemčiji. Obenem je pooblastila MVZT za izvedbo vseh potrebnih postopkov pridružitve Slovenije projektu in postopkov povezanih z njegovo izvedbo.

MVZT je projekt podrobno proučilo in ugotovilo, da v Sloveniji obstaja močan in širok interes sodelovanja v projektu izgradnje FAIR, da pobuda prihaja od spodaj navzgor, da se slovenska podjetja pri tem močno povezujejo med seboj in tudi z raziskovalnimi organizacijami ter da je znanje slovenskih partnerjev v svetovnem merilu v samem vrhu in v mnogo katerih segmentih izgradnje tako obsežnih pospeševalnikov celo nepogrešljivo.

Projekt FAIR je eden največjih in najpomembnejših evropskih velikih infrastrukturnih projektov, ki so uvrščeni v Kažipot evropske raziskovalne infrastrukture (t.i. ESFRI roadmap). Vreden je okoli 1,2 milijarde evrov. Slovenija si polnopravno članstvo lahko zagotovi s prispevkom v višini enega odstotka, kar znaša 12 milijonov evrov, ki bi ga prispevala v obliki stvarnega vložka v sedmih letih in ne v enkratnem znesku.

Ministrstvo je skupaj s slovenskimi podjetji, univerzami in inštituti, ki so izrazili interes za sodelovanje pri izgradnji FAIR, podrobno proučilo konkretne možnosti prispevka slovenskih partnerjev in ugotovilo, da se v Sloveniji lahko oblikuje konzorcij najmanj 16 visokotehnoloških podjetij in najmanj 7 raziskovalnih enot, ki lahko v procesu izgradnje FAIR sodelujejo s svojim znanjem, storitvami in izdelki, celo veliko preko predvidenega zneska slovenskega prispevka 12 milijonov EUR v obdobju 7 let. Članstvo Slovenije v FAIR bo slovenskim partnerjem omogočilo izvedbo dodatnih naročil, katerih skupna vrednost bi po ocenah MVZT lahko hitro presegala slovenski vložek.

MVZT ocenjuje, da bo takšno sodelovanje Sloveniji prineslo koristi na mnogo področjih. Na eni strani oblikovanje vrhunske mreže slovenskega znanja na področju, ki se v Evropi in svetu zelo hitro razvija in širi. Slovenskim partnerjem, ki bodo uspešno sodelovali v tako referenčnem projektu, bo to odprlo vrata tudi v mnogih drugih sedanjih in bodočih podobnih projektih in na svetovnih trgih, na drugi strani pa bo slovenski znanosti omogočeno enakopravno sodelovati tudi v fazi delovanja tega centra.

Možnost vstopanja v raziskovalne infrastrukturne projekte v obliki stvarnega vložka je ukrep, ki ga je EU pri financiranju teh projektov sprejela tudi za blažitev gospodarske krize, saj tak način  odgovarja na interese po uporabi raziskovalne infrastrukture po zaključku projekta ter obenem v času izgradnje neposredno omogoča podjetjem vstop na eno najzahtevnejših tržišč na svetu. Poleg tega omogoča povečevanje števila in kvalitete povezav med znanostjo in industrijo, razvoj novih znanj in tehnologij ter oblikovaje prebojnega znanja v svetovnem merilu.

Vlada za sklenitve sodnih poravnav in izvensodnih poravnav v zvezi z odškodninami za nematerialno škodo zaradi emisij kot posledici povečanega prometa tovornih vozil
na državni cesti G1-3

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Ministrstva za pravosodje za sklenitev sodnih poravnav in izvensodnih poravnav v zvezi z odškodninami za nematerialno škodo zaradi prekomernih emisij kot posledici povečanega prometa tovornih vozil na državni cesti G1-3.

Od leta 2006 do danes je preko 2.100 tožnikov zoper Republiko Slovenijo pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter Okrajnih sodiščih v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti vložilo tožbe zaradi nematerialne škode zaradi prekomernih emisij kot posledice povečanega prometa tovornih vozil na državni cesti G 1-3 (naselja od Spodnje Ščavnice do mejnega prehoda Dolga vas).

Ministrstvo za pravosodje je predlagalo, da se zagotovijo finančna sredstva za izplačilo predlaganih poravnav in vseh, ki bodo predvidoma še sledile do konca letošnjega leta. Do 5.6.2009 so bile, po podatkih Državnega pravobranilstva, poslane poravnalne ponudbe 232 tožnikom, od katerih jih je 30 ponujene poravnave že sprejelo. Predvideva se, da bo v tem letu morebiti sklenilo poravnave približno do 400 tožnikov, bo pa državno pravobranilstvo posredovalo poravnalne ponudbe še večjemu številu tožnikov. Glede na navedeno, upoštevajoč okoliščino, da je v tem trenutku težko predvideti število sklenjenih poravnav, ocenjujemo pa, da bo poravnalne ponudbe sprejelo morebiti okrog 400 tožnikov, lahko predvidimo, da bi bilo v tem letu potrebno zagotoviti  finančna sredstva v višini 2.000.000 EUR.

 celotno sporočilo za javnost (418 KB)