Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 61. seji, 30. decembra 2009

Vlada se je seznanila z informacijo o decembrskih poplavah v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z informacijo o poplavah v Sloveniji med 22. in 26. decembrom 2009. Ugotovila je, da so bile zaradi pravočasnih meteoroloških in hidroloških napovedi ter opozoril izvršene ustrezne priprave na ogroženih območjih, predvsem pa pravočasno in organizirano aktiviranje Civilne zaščite, gasilcev ter drugih reševalnih služb, Policije, pa tudi Slovenske vojske, javnih gospodarskih družb (vodnogospodarskih podjetij, komunalnih in cestnih služb), energetskih podjetij ter drugih, ki upravljajo hidroenergetske in infrastrukturne objekte. Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na ogroženih območjih je bilo zato organizirano, pravočasno, učinkovito in racionalno.

Vlada Republike Slovenije je vsem reševalcem, predvsem pa prostovoljnim gasilcem, izrekla posebno priznanje.

Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Ministrstvu za okolje in prostor je Vlada Republike Slovenije tudi naložila, da pospešita ocenjevanje neposredne škode, ki je nastala ob decembrskih poplavah na stanovanjskih, infrastrukturnih in drugih objektih ter vodotokih, tako da bo nastalo škodo obravnavala v začetku februarja 2010. Vlada Republike Slovenije je naložila Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije čim prej konča zbiranje intervencijskih stroškov, tako da bo o njihovem pokritju odločila Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za finance na naslednji seji.

Temeljna značilnost decembrskih poplav je bila ta, da so bili na nekaterih vodotokih, kot so Soča, Sava Bohinjka in Bohinjsko jezero, doseženi izjemni pretoki, ki jih Agencija Republike Slovenije za okolje šteje s povratno dobo 50 let. Obsežna so bila tudi območja, ki so jih poplavile narasle vode.

V vseh teh dneh je poleg poklicnih gasilcev delovalo 2.365 prostovoljnih gasilcev z 284 gasilskimi vozili, 268 črpalkami in drugimi sredstvi. V pripravljenosti je bilo še 600 gasilcev v vzhodnem delu države in skoraj 2.000 pripadnikov Slovenske vojske.

Informacija o predhodnih aktivnostih Ministrstva za okolje in prostor na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč zaradi poplave, močnega deževja in visokega plimovanja morja med 22. in 26. decembrom 2009

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z informacijo o predhodnih aktivnostih Ministrstva za okolje in prostor na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč zaradi poplave, močnega deževja in visokega plimovanja morja med 22. in 26. decembrom 2009.

Glede na dejstvo, da se je vplivno območje pri tokratni naravni nesreči v veliki meri prikrivalo z območji, ki so jih že prizadele ujme v preteklih letih, na katerih je Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo ali izvaja sanacije, so predstavniki ministrstva na terenu preverili stanje na teh objektih. Skupaj z predstavniki lokalnih skupnosti, nadzorniki izvedenih del in drugimi strokovnjaki je bilo ugotovljeno, da so vse izvedene sanacije v preteklih letih izjemno dobro prestale zadnje dogodke.

Bo pa Ministrstvo za okolje in prostor do sprejema poročila ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravne nesreče, ki ga Vladi RS  na osnovi 11. člena ZOPNN v dveh mesecih po nesreči predloži Ministrstvo za obrambo in je osnova za pripravo Programa odprave posledic naravne nesreče, za katerega je na osnovi 12. člena ZOPNN pristojen MOP, izvajalo sledeče aktivnosti:

• Spremljalo problematiko v prizadetih občinah v času interventnega ukrepanja z namenom, da bi čim hitreje pripravili program, vsekakor pred iztekom tri mesečnega zakonskega roka po sprejetju poročila;
• Pregledalo skupaj z občinami izvajanje že sprejetih programov sanacij v občinah, ki so bile prizadete v prejšnjih in tej naravni nesreči ter predlagalo Vladi rokovne in finančne dopolnitve teh programov tako, da bomo lahko takoj začeli odpravljati posledice na objektih, ki so bili v dodatno poškodovani v obdobju od 22. do 26. 12. 2009;
• Na vseh območjih plazov velikega obsega bodo naročene izredne geodetske meritve premikov površine in izredne meritve vgrajenih inklinometrov z namenom ugotovitev morebitnih posledic intenzivnega dežja v mesecu januarju in potem v mesecu marcu;
• Izdelali obsežnejša poročila po ostalih objektih na katerih se že izvajajo sanacijska dela po že sprejetih programih na ogroženih območjih;
• Izdelali predloge sanacij iz pristojnosti, ki jih nalaga Zakon o vodah.

Vlada sprejela Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih

Vlada RS je danes na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki bo objavljena Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba sodi v širši paket ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, ki ga predstavljajo ukrepi za spodbujane uporabe obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo.

Uredba je sprejeta v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/32/ES z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (Direktiva), ki izpostavlja potrebo po izboljšanju učinkovitosti rabe končne energije, ki bo doprinesla k zmanjševanju porabe primarne energije ter posledično k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Direktiva določa, da se za prihranke energije lahko štejejo tudi ukrepi oziroma investicije v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, ki energijo proizvajajo na mestu porabe, kar posledično povzroča manjši odjem energije iz omrežja oziroma manjši nakup fosilnih goriv.

Direktiva 2006/32/E pokriva rabo energije v vseh sektorjih: gospodinjstvih, terciarnem sektorju, industriji in prometu. Izvzet je le del (okoli 15 %) končne energije, ki se nanaša na naprave v podjetjih, ki so vključena v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ter letalstvo, mednarodni pomorski promet in oborožene sile.

Države članice EU si morajo zastaviti okvirni cilj, da bodo z energetskimi storitvami in drugimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v devetih letih (2008-2016) kumulativno privarčevale 9 % energije. V zvezi s tem je vlada dne 31. 1. 2008 sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE).

Med najpomembnejšimi določili direktive velja omeniti, da direktiva države članice zavezuje, da zagotovijo, da sistemski operaterji distribucijskega omrežja in dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotovijo konkurenčno ponudbo energetskih storitev, energetskih pregledov in izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti oziroma prispevajo v sklade za energetsko učinkovitost.

V RS je bil za izvajanje mehanizma izbran obstoječi sklad, in sicer Eko sklad. Za popoln prenos direktive 2006/32/ES v nacionalni pravni red je potrebno sprejeti uredbo o prihrankih, ki določa tudi višino prispevka in dodatka in način prenosa zbranih sredstev na Eko sklad. Pri nadzoru pravilnosti prenosa določb direktive v nacionalni pravni red, ki so ga predstavniki EK že napovedali, bo potrebno prikazati, da Eko sklad izvaja programe spodbujanja v skladu z uredbo o prihrankih.

V ta namen vlada sprejema uredbo o prihrankih, ki zavezancem (sistemskim operaterjem ter dobaviteljem električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem) nalaga obveznost doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih v višini najmanj 1 % letno. Cilj doseganja prihrankov je enak za dobavitelje vseh vrst energentov in energije in je usklajen z nacionalnim ciljem, ki ga določa AN-URE. Podobno kot Direktiva tudi AN-URE dopušča izvedbo ukrepov oziroma investicije v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, ki energijo proizvajajo na mestu porabe, to so predvsem sončni kolektorji in kotli na lesno biomaso.

Uredba o prihrankih določa tudi obveznost priprave in izvajanja programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter njihove obvezne sestavine. Te programe mora potrditi Agencija za energijo, v primeru, da ga izdela Eko Sklad Republike Slovenije, pa ga mora potrditi vlada. Določeni so roki za izdelavo programov in časovnica potrjevanja na Agenciji za energijo. Programi so načeloma enoletni; izvedba mora biti končana v letu, za katerega so pripravljeni in sprejeti. Podrobna metodologija za izdelavo programa ni določena, kar izdelovalcem pušče proste roke in posledično zagotavlja hitrejšo pripravo programov, saj večina dobaviteljev že sedaj izvaja podobne programe oziroma posamezne ukrepe. Pri določitvi dovoljenih vrst energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti je v izogib dvojnemu naštevanju ukrepov uporabljen sklic na predpis (Pravilnik), ki določa metode za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih. V navedenem pravilniku so tako energetske storitve kot ukrepi izrecno našteti. Ob tem velja poudariti, da dobavitelji posameznih vrst energije oziroma goriv lahko v svoje programe vključijo tudi energetske storitve in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo drugih vrst energije oziroma goriv. S tem je določena večja fleksibilnost, saj je izvedba ukrepov za doseganje prihrankov pri nekaterih energentih dražja kot pri drugih. Na ta način je zagotovljena tudi ekonomska učinkovitost izvedenih ukrepov, saj bodo najprej izvedeni najcenejši ukrepi.

Uredba o prihrankih določa, da se sredstva za financiranje programov zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem. Višina prispevka in dodatkov je določena v prilogi uredbe. Višina prispevka je določena v € centih na enoto, ki je običajna za navajanje količine posamezne vrste energije oziroma goriva in se v izhodiščnem letu 2010 preračunano na enako enoto giblje med 0,20 do 1,03 €/MWh. Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa je dodatek za kurilno olje.

V letu 2010 bo višina sredstev zbranih iz prispevka in dodatka znašala 25,1 mio €. Višina prispevka in dodatkov se bo vsako leto povečevala. Zaenkrat je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Razlog za povečevanje dodatkov za fosilna goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje je, da bo v bilanci oskrbe RS z energijo do leta 2020 potrebno fosilna goriva za ogrevanje praktično opustiti, saj bomo le tako lahko dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Izjema je zemeljski plin, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije.

Sredstva, zbrana iz dodatka k ceni toplote in goriv bodo porabljena za ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti na področju ogrevanja za izvedbo ukrepov kot so: celovita energetska sanacija stanovanjskih stavb ter zamenjava peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije (kotli na lesno biomaso, sončni kolektorji in toplotne črpalke).

Ob sprejetju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 so bili sprejeti tudi sklepi o zagotavljanju sredstev za izvedbo. Operativni program določa, da bo v naslednjih letih dodatek po 66.b členu Energetskega zakona eden izmed ključnih virov financiranja izvajanja programa. Višina zbranih sredstev iz prispevka in dodatkov je v skladu s sklepi vlade sprejetimi ob sprejemu operativnega programa.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 2011

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 »Skupaj za večjo varnost«, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 2/2007. Implementacija resolucije poteka z izvajanjem obdobnih načrtov, ki so razdeljeni na tri časovna obdobja. Danes je Vlada sprejela Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 2011.

Namen Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 2011 je, da z medsebojnim povezovanjem pristojnih organov na državni ravni s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in civilno družbo kar najbolj poveča izkoristek obstoječih virov in na ta način izboljša varnost cestnega prometa.

V letošnjem letu je do 27. decembra 2009 je na slovenskih cestah umrlo 173 ljudi, v istem obdobju lani pa 213, kar pomeni, da smo ohranili kar 40 življenj več oziroma beležimo 19% manj umrlih, 11% manj hudo telesno poškodovanih in 10% manj lahko telesno poškodovanih. Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je naš cilj, da do konca leta 2010 na slovenskih cestah število mrtvih ne preseže 139, v letu 2011 pa da število mrtvih na slovenskih cestah ne preseže številke 124. Na Ministrstvu za promet se zadevamo, da je to zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, pa vendarle mu je treba slediti in ga z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči.

Za dosego tega cilja je potrebno poleg rednih nalog, glede na obstoječe finančne zmogljivosti, realizirati tudi predvidene ukrepe iz tega programa in zagotoviti izvedbo načrtovanih preventivnih aktivnosti. Pravočasna in učinkovita koordinacija med vsemi sodelujočimi bo nedvoumno prispevala k izboljšanju prometne varnosti, hkrati pa pripomogla k doseganju cilja iz nacionalnega programa.

Obdobni načrt vsebuje tudi načrtovane preventivne dejavnosti za področje pešcev, alkohola, hitrosti, uporabe varnostnega pasu, varnosti voznikov enoslednih vozil, varnosti v turistični sezoni, varnosti na nivojskih prehodih ceste in železniške proge ter aktivnosti ob začetku šolskega leta. Vse preventivne dejavnosti imajo tudi opredeljene nosilce posameznih aktivnosti in termine izvedbe.

•  celotno sporočilo za javnost (244 KB)